Po letu dni se je Pavel Rupar znova vrnil v Međugorje, kraj, ki ga opisuje kot prostor globokega miru, razmisleka in osebne preobrazbe.

Tokrat njegovo romanje ni bilo zaznamovano s prošnjami, temveč predvsem s hvaležnostjo.

Lani prošnje, letos zahvala

Rupar se je ob obisku spomnil lanskih trenutkov:

»Točno pred enim letom smo bili v Međugorju.

Takrat smo molili in prosili za boljšo Slovenijo, za referendum, ki bi preprečil nore nagrade ljudem, ki si to ne zaslužijo.

Prosili smo za uspeh upokojencev, predvsem pa za zdravje, za osebno rast.«

Letos pa je, kot pravi, zgodba drugačna:

»Letos smo se Mariji Kraljici miru zahvalili.«

Kraj, kjer človek najde mir

Međugorje zanj ni le romarska točka, temveč prostor notranjega soočenja:

»Tu je posebno mesto, tu je res poseben kraj!

Tu se misli zbistrijo, prav na tem kraju spoznaš druge razlage svojih preteklih dejanj, tu najdeš mir in veselje do življenja, ki ga vse prevečkrat zamaje hudoba, sovraštvo, maščevanje.«

Ob tem priznava tudi človeško ranljivost:

»Šibki smo, res smo prevečkrat šibki.«

Osebna izkušnja vere

Poseben vtis je nanj naredil tudi kraj prikazovanj:

»Prav na tistem hribčku, na kraju, kjer so pastirji videli Mati Marijo, si sam. Ne vidiš množice romarjev, nihče te ne moti, tu si vedno sam. No, nisi sam … vedno te za roko drži naša Mati Marija.«

Svojo izkušnjo opisuje kot globok notranji dialog:

»Z njo si, z njo se pogovarjaš. In sprejemaš take razlage, ki jih človek ne zmore podati.«

Razmislek o odločitvah in kritiki

V času romanja je razmišljal tudi o svojih preteklih odločitvah:

»Ko misliš, da si ponižan, ko te tvoji bratje po veri in političnem prepričanju zmerjajo, se posmehujejo, ko privoščijo navidezen poraz … si odgovoriš: ‘Kaj bi bilo, če ne bi šel na volitve?’«

Prepričan je, da bi bil odstop napačna odločitev:

»Izdajalec bi postal! Izdajalec upokojencev, hinavec, ki je tri leta lagal in spodbujal ljudi … nato pa bi jih zapustil.«

Ostre besede o politiki

Rupar je bil neposreden tudi pri oceni političnega prostora:

»Poln sem dobrih idej, zopet je v meni volja, le politika in stranke – tega pa ne več!«

In še:

»Politike ni ustvaril Bog, Satan jo je, da se kregamo med seboj, da se zmerjamo, pljuvamo, sovražimo … politika ustvarja vojne, orožje, umore.«

Nepričakovano srečanje

Med obiskom je prišlo tudi do srečanja z znanimi obrazi, med njimi Alenka Jeraj in duhovnikom Janez Turinek.

»Ko smo vstopili, sta oba najprej pristopila k nam in nas povabila medse. Nisem čutil nobene jeze več, ne sramu, ne negativnega.«

Srečanje je opisal kot spravno in polno spoštovanja.

Odhod s hvaležnostjo

Ob koncu romanja je strnil občutke:

»Iz Međugorja odhajam srečen, ponosen, hvaležen! Za vsako sekundo prečudovitega obiska tega čudežnega kraja.«

In dodal osebno željo:

»Upam, da bo postal moj novi dom! Vsaj za nekaj časa …«

Svoje misli pa zaključil z molitvijo:

»Hvala Kraljica miru, prosi za nas.«