Kmetija Bobnar pod plazom obtožb: delavci iz Indije opisujejo nasilje in strah

Slovenijo je pretresel primer domnevnega izkoriščanja tujih delavcev na kmetiji Bobnar v Cerkljah na Gorenjskem oziroma na Spodnjem Brniku.

Po poročanju medijev naj bi delavci iz Indije in Nepala delali v razmerah, ki jih je težko povezati z dostojnim delom.

Govorijo o dolgih delovnikih, nizkem plačilu, slabih bivalnih razmerah in strahu pred izgubo dovoljenja za bivanje.

Primer je dodatno odmeval po objavi posnetkov domnevnega nasilja nad delavci.

Delavci naj bi delali tudi do 300 ur na mesec

Po navedbah, ki so jih delavci zapisali tudi v pismu predsednici republike Nataši Pirc Musar, naj bi mesečno opravili med 250 in 300 ur dela.

Za to naj bi prejeli približno 790 evrov plačila, v nekaterih poročilih pa se omenja tudi plačilo okoli 4 evre na uro.

Delavci so opisovali, da naj med neprekinjenim delom na polju ne bi smeli piti vode. Opozarjali so tudi na neustrezne bivalne razmere, med drugim naj bi bivali v prostorih nad zalogami goriva in nafte.

Gre za očitke, ki ne govorijo le o kršitvah delovne zakonodaje, ampak tudi o vprašanju osnovnega človeškega dostojanstva.

Posnetek domnevnega nasilja sprožil ogorčenje

Javnost je še posebej pretresel video, ki naj bi prikazoval fizično obračunavanje z delavcem.

Ob posnetku so se znova odprla vprašanja o tem, kako ranljivi so tuji delavci, ki so pogosto odvisni od delodajalca, dovoljenja za bivanje in obljube, da bodo v Sloveniji lahko zaslužili za boljše življenje.

Delavci naj bi govorili tudi o kričanju, poniževanju, grožnjah in zadrževanju dokumentov. Prav strah pred posledicami naj bi bil eden od razlogov, da mnogi o takšnih razmerah dolgo molčijo.

Inšpektorat vložil kazensko ovadbo

Primer ni ostal le pri medijskih poročilih.

Inšpektorat Republike Slovenije za delo je pri zavezancu Bobnar opravil več nadzorov in zaradi suma kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev vložil kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo v Kranju.

Gre za sum po 196. členu Kazenskega zakonika.

Po pojasnilih inšpektorata so bili v času nadzora na kmetijskem gospodarstvu zaposleni tuji delavci iz Indije in Nepala, zaslišali pa so jih osem.

Inšpektorji so jim ob nadzoru posredovali tudi informacije o njihovih pravicah in možnostih zaščite.

Lastnik očitke zavrača

Lastnik Bojan Bobnar očitke zavrača. Po poročanju medijev je poudarjal, da inšpekcijski pregledi nepravilnosti niso potrdili oziroma da postopki še potekajo. Pred kamero naj zadeve ne bi želel podrobneje komentirati.

Ker postopki še niso zaključeni, je pomembno poudariti, da gre za domnevne kršitve, o katerih bodo morale pristojne institucije odločiti na podlagi dokazov.

A že sama pričevanja delavcev, ugotovitve inšpektorata ter vložena kazenska ovadba kažejo, da primer zahteva resno, hitro in pregledno obravnavo.

Primer odpira širše vprašanje zaščite tujih delavcev

Zgodba s Spodnjega Brnika ni pomembna le zaradi ene kmetije. Odpira širše vprašanje: kako dobro Slovenija varuje ljudi, ki pridejo sem delat iz tujine?

Tuji delavci so pogosto v izjemno ranljivem položaju.

Mnogi so za prihod v Evropo zadolženi, ne poznajo jezika, ne poznajo sistema in so močno odvisni od delodajalca. Če izgubijo službo, lahko ogrozijo tudi svoj status bivanja.

Zato so lahko tiho tudi takrat, ko bi morali spregovoriti.

In prav zato mora država ukrepati odločno.

Dostojanstvo delavca ne sme biti stvar pogajanj

Če se obtožbe izkažejo za resnične, gre za enega bolj pretresljivih primerov izkoriščanja tuje delovne sile pri nas v zadnjih letih.

Delo brez počitka.

Delo brez vode.

Plačilo, ki ne odraža opravljenih ur.

Strah, grožnje in domnevno nasilje.

To ne sme imeti prostora v državi, ki želi veljati za pravno, pravično in človeško.

Vsak delavec, ne glede na to, od kod prihaja, ima pravico do varnega dela, poštenega plačila in spoštovanja.

Tudi kmetijstvo, ki je za Slovenijo pomembno, ne sme nositi bremena ravnanj, ki mečejo senco na celoten sektor.

Javnost zdaj upravičeno pričakuje jasne odgovore.

Predvsem pa ukrepe, ki bodo zaščitili najšibkejše.