Spletni pogrom nad Dušanom Kondo: med objavami naj bi bili tudi profili z lažnimi imeni

Smrt Dušana Konde, dolgoletnega predsednika Kajak kanu kluba Nivo Celje in enega ključnih ljudi celjske Špice, je močno pretresla Celje, športno javnost in številne, ki so ga poznali.

Mestna občina Celje ga je opisala kot človeka, ki je bil tako rekoč oče celjske Špice, za svoje delo pa je leta 2012 prejel tudi srebrni celjski grb.

Zdaj pa po njegovi smrti odmeva tudi vprašanje, kaj se je v dneh pred tragedijo dogajalo na družbenih omrežjih.

Dušan Konda (vir: FB profil)

Pred smrtjo v središču političnih očitkov

Konda se je tik pred smrtjo znašel v središču odmevne politične zgodbe o domnevnem podkupovanju poslancev stranke Resni.ca.

Stranka je javno trdila, da naj bi nekaterim njenim poslancem ponujali visoke zneske za prestop oziroma podporo drugi politični opciji.

V povezavi s tem je bil omenjen tudi poslanec Aleksander Štorek. Po poročanju medijev je Konda potrdil, da je šlo za lobistični pogovor, očitke o ponujanju denarja, hiš ali avtomobilov pa je zanikal in jih označil za izmišljotino oziroma laž.

Njegovo ime se je pojavilo tudi v oddaji Tarča, kmalu zatem pa so se na družbenih omrežjih začeli širiti številni zapisi, ki so bili do njega izrazito kritični.

Necenzurirano poroča o več sto negativnih objavah

Portal Necenzurirano je po navedbah Večera analiziral dogajanje na družbenih omrežjih in ugotovil, da se je po oddaji Tarča sprožil velik val objav o Kondi.

Po njihovih navedbah naj bi bilo objavljenih več kot 500 negativnih in sovražnih zapisov, več kot 300 pa naj bi jih nastalo 22. maja, dan po oddaji. Med profili, ki so širili prvo objavo, naj bi bili tudi nekateri profili z lažnimi imeni iz tujine.

Po smrti Konde naj bi del teh objav izginil.

Policija: ni šlo za nasilno smrt

Vzrok smrti uradno ni znan. Policijska uprava Celje je za N1 potrdila, da so obravnavali primer smrti in da ni šlo za primer nasilne smrti.

Prav zato je pri poročanju potrebna previdnost. Brez uradnih ugotovitev ni mogoče odgovorno sklepati, kaj je povzročilo njegovo smrt ali kakšno vlogo so pri tem imele javne objave.

Je pa primer znova odprl boleče vprašanje javnega linča, političnih obtožb in odgovornosti za besede, ki jih ljudje objavljajo na spletu.

Konda je očitke zavračal

V dneh pred smrtjo je Konda javno pojasnjeval svojo plat zgodbe. Po poročanju 24ur je zanikal, da bi kot posrednik obljubljal velike vsote denarja, hiše ali avtomobile. Poudaril je, da je šlo za lobiranje, obtožbe o podkupovanju pa označil za neresnične.

V javnosti pa se je medtem oblikovala drugačna slika, ki se je na družbenih omrežjih hitro širila.

To je danes eno najbolj občutljivih vprašanj celotne zgodbe: ali je bil človeku pred javnostjo sploh dan prostor, da bi svojo plat pojasnil enakovredno in mirno?

Celje izgubilo pomembnega človeka

Ne glede na politično ozadje je Celje izgubilo človeka, ki je desetletja gradil kajakaško zgodbo in pomembno soustvarjal življenje ob Savinji.

Številni so ga po smrti opisali kot srčnega, predanega in izjemno aktivnega človeka. Celjska Špica je bila z njim tesno povezana, njegovo delo pa je pustilo vidno sled v športu, rekreaciji in skupnosti.

Opozorilo družbi: besede imajo težo

Zgodba Dušana Konde bo verjetno še dolgo odmevala.

Ne le zaradi političnih očitkov.

Tudi zaradi vprašanja, kako hitro se lahko človek v javnosti znajde v vrtincu obtožb, komentarjev in pritiskov, še preden so stvari pravno ali dejansko razjasnjene.

Družbena omrežja znajo v nekaj urah ustvariti sodbo, ki jo je pozneje težko ustaviti.

Zato je ta primer tudi opomin: za vsako objavo, vsako obtožbo in vsak komentarjem stoji človek.

Z imenom.

Z družino.

Z življenjem.

In z ranljivostjo, ki je splet pogosto ne vidi.