Ganljivo slovo Jelene Konda: ˝Srečava se tam nekje preko zvezd in bolečine˝

Danes ob 15. uri se bodo na celjskem pokopališču poslovili od Dušana Konde, dolgoletnega športnega delavca, predsednika Kajak kanu kluba Nivo Celje, človeka, ki je močno zaznamoval celjsko športno življenje in razvoj celjske Špice.

A ob zadnjem slovesu ne odmeva le njegova bogata zapuščina.

Močno odmevajo tudi besede njegove žene Jelene Konda, ki se je od moža poslovila z ganljivim zapisom, polnim bolečine, ljubezni in praznine.

»Mili moj, nič te ne more več vrniti«

Jelena je v zapisu razkrila, kako globoka rana je ostala po moževi smrti.

Njene besede so ganile številne:

»Mili moj, nič te ne more več vrniti, ne meni, ne najini hčeri, ne najinemu sinu in snahi. V mojem srcu si. Za vedno. Moj ljubi.«

Gre za slovo žene od človeka, s katerim je delila življenje, družino, načrte in vsakdan.

V nekaj stavkih je povedala vse.

Da je izguba neizmerna.

Da praznine ni mogoče zapolniti.

In da ljubezen ostaja tudi po smrti.

Svojci imajo pred pogrebom jasno željo

Ob zadnjem slovesu je Jelena izrazila tudi posebno željo glede udeležbe na pogrebu.

Zapisala je, da si ne želi prisotnosti tistih oseb, za katere meni, da so Dušanu v zadnjih dneh življenja povzročile največ stiske in bolečine.

Njene besede so ostre, a izrečene iz globoke žalosti:

»Ob zadnjem slovesu od mojega in vašega Dušana ne želim, da bi bile prisotne tiste osebe, ki so mu v zadnjih dneh njegovega življenja povzročile največje stiske in bolečine in ki so z gotovostjo privedle do bridkega konca.«

To je zapis vdove, ki žaluje in ki očitno verjame, da je bil njen mož v zadnjih tednih pod hudim pritiskom.

Pri tem je pomembno poudariti, da okoliščine njegove smrti uradno niso povezane s kaznivim dejanjem, javnost pa bo verjetno še dolgo razpravljala o tem, koliko lahko javni pritiski, obtožbe in spletni napadi prizadenejo človeka.

Človek, ki je desetletja gradil za druge

Dušan Konda je bil več kot le predsednik kluba.

Za mnoge Celjane je bil človek, ki je živel za šport, mlade, vodo in skupnost.

Več kot 40 let je bil povezan s kajakaštvom, soustvarjal je zgodbo celjske Špice in s svojim delom pustil močan pečat v mestu.

Pred kratkim je prejel tudi naziv Naj Celjan 2024, kar je bilo priznanje za njegovo dolgoletno delo in predanost.

Tisti, ki so ga poznali, ga opisujejo kot človeka akcije.

Kot nekoga, ki ni veliko govoril o tem, kaj bi bilo treba narediti, ampak je stvari preprosto delal.

Zadnji tedni v središču javnih očitkov

V zadnjih tednih pred smrtjo se je njegovo ime znašlo v politično občutljivi zgodbi o domnevnem podkupovanju poslancev stranke Resni.ca.

Poslanec Aleksander Štorek ga je omenjal v povezavi z domnevnim posredovanjem, Konda pa je očitke zanikal in pojasnjeval, da je šlo za lobiranje za športno infrastrukturo.

Zadeva je sprožila številne odzive, tudi na družbenih omrežjih, kjer so se pojavili ostri zapisi, obtožbe in komentarji.

Prav to zdaj ob njegovem slovesu odpira težko vprašanje:

kje je meja med javno razpravo in pritiskom, ki lahko človeka zlomi?

Besede, ki bolijo

Jelenin zapis se konča z besedami, ki jih je težko prebrati brez bolečine:

»Srečava se tam nekje preko zvezd in bolečine. In tudi jaz ti vračam krvav srček. Vedno tvoja.«

To niso besede za javno polemiko.

To so besede slovesa.

Besede žene, ki je izgubila moža.

Besede človeka, ki ostaja sam z bolečino, vprašanji in spomini.

Danes bo Celje obstalo v tišini

Danes bodo na celjskem pokopališču gorele sveče.

Prišli bodo tisti, ki so Dušana poznali kot športnega delavca, prijatelja, sodelavca, očeta, moža in človeka, ki je veliko dal svojemu okolju.

Mnogi se bodo poslovili od človeka, ki ga niso poznali po političnih zgodbah, ampak po delu, predanosti in energiji, ki jo je vlagal v kajakaštvo.

Njegovo življenje je pustilo sled.

In ta sled bo ostala.