Čoln iz rumenih rož za Dušana Kondo: Celje se je poslovilo od velikega športnega delavca

Na celjskem mestnem pokopališču so se včeraj še zadnjič poslovili od Dušana Konde, dolgoletnega predsednika Kajak kanu kluba Nivo Celje, člana predsedstva Kajakaške zveze Slovenije in človeka, ki je močno zaznamoval celjsko športno življenje.

Bil je nekdanji vrhunski kajakaš, športni delavec, vizionar in človek, ki ga mnogi opisujejo kot očeta celjskega kajakaškega centra oziroma Špice.

Njegovo slovo je bilo globoko ganljivo.

Mrliško vežico je krasil čoln iz rumenih rož, ob njem pa so častno stražo držali mladi veslači.

FOTOGRAFIJE: Gregor Katič

Poslovili so se družina, prijatelji in številni znani obrazi

Od Dušana Konde so se poslovili njegovi najožji družinski člani, sorodniki, prijatelji, nekdanji in sedanji sodelavci ter številni ljudje, ki so ga poznali skozi šport, delo in življenje.

Na zadnje slovo so prišli tudi športniki, glasbeniki, gospodarstveniki in politiki.

To je pokazalo, kako široko sled je pustil.

Ne le v kajakaštvu.

Tudi v Celju in širše.

Človek, ki je živel za Špico

Dušan Konda je bil več kot predsednik kluba.

Bil je človek, ki je v celjsko Špico vlagal energijo, čas, srce in vizijo.

Zadnjih dvajset let je bila Špica močno povezana z njegovim imenom. Za mnoge je bil prav on gonilna sila prostora, ki je postal pomembno športno, rekreativno in družabno središče.

Mlade je spodbujal k športu.

Verjel je v delo.

Verjel je v skupnost.

In verjel je, da lahko Celje ob vodi živi drugače.

Slovo, polno simbolike

Čoln iz rumenih rož je bil močan simbol.

Spomin na vodo.

Na kajak.

Na Špico.

Na pot, ki jo je Dušan Konda posvetil športu in ljudem okoli sebe.

Še posebej ganljiva je bila častna straža mladih veslačev. Prav oni so pokazali, da njegovo delo ne odhaja z njim.

Ostaja v mlajših generacijah.

V športnikih.

V otrocih, ki bodo še prihajali na vodo.

V vseh, ki so zaradi njega našli svoj prostor v kajakaštvu.

Mnogo prezgodnje slovo

Novica o njegovi smrti je širšo javnost pretresla na zadnjo majsko nedeljo.

Mnogi so takrat težko verjeli, da se je človek, ki je bil še pred kratkim tako močno prisoten v športnem in javnem življenju Celja, poslovil tako nenadoma.

Njegova smrt je sprožila veliko žalosti, pa tudi številna vprašanja in razmisleke o pritiskih, ki jih lahko človek doživlja v javnosti.

A na dan slovesa je bilo v ospredju predvsem eno:

hvaležnost za vse, kar je naredil.

Njegova sled ostaja

Dušan Konda je za seboj pustil veliko več kot funkcije in nazive.

Pustil je delo.

Projekte.

Spomine.

Ljudi, ki jih je povezal.

In mlade, ki jih je navdušil za šport.

Zato bo njegovo ime ostalo zapisano v zgodbi celjskega kajakaštva.

Špica bo še naprej živela.

In z njo tudi del njegovega srca.