Aleksandar Repić v boj za Ljubljano: ˝Ljubljana pripada Ljubljančanom˝

Aleksandar Repić, ki ga številni na Instagramu poznajo pod vzdevkom Nepridiprav, vstopa v boj za ljubljanskega župana z zelo glasnim sporočilom.

Po njegovih besedah Ljubljana ne pripada posameznikom, interesnim skupinam ali politiki.

Pripada ljudem, ki v njej živijo, delajo, se šolajo in vsak dan občutijo posledice mestnih odločitev.

»Ljubljana pripada Ljubljančanom,« poudarja Repić.

Ne želi biti le še eno ime na glasovnici

Repić napoveduje drugačen pristop.

Ne želi le predstaviti programa in nato čakati na volitve. Trdi, da želi program sestaviti skupaj z ljudmi.

V pripravi sta spletna stran kampanje in anketa, s katero želi preveriti, kaj Ljubljančane najbolj moti, kaj želijo ohraniti in kaj bi takoj spremenili.

Po njegovih napovedih rezultati ankete ne bodo le predvolilni dodatek.

Na njih želi graditi program.

Delno pa želi ljudem prepustiti tudi vpliv na to, kdo bo sestavljal njegovo listo.

»Komu je padlo na pamet, da bi za to zapravili toliko denarja?«

Repić opozarja na občutek, ki ga po njegovem pozna marsikateri prebivalec Ljubljane.

Mesto nekaj zgradi, spremeni ali preuredi, ljudje pa se šele nato sprašujejo, zakaj jih nihče ni nič vprašal.

Po njegovem mnenju se prav tu začne težava.

Volivci izberejo oblast na podlagi programov in obljub, nato pa se po začetku mandata odločitve pogosto sprejemajo daleč od ljudi.

Zato želi več posvetovanja že pred velikimi posegi.

Ne šele takrat, ko je odločitev sprejeta in ko nezadovoljstvo že preraste v spor ali referendum.

Vsak evro bi postavil pred oči javnosti

Ena od glavnih točk njegove napovedi je transparentnost.

Repić pravi, da bi morali ljudje pred večjimi projekti vedeti:

kaj se pripravlja, koliko bo stalo, zakaj je projekt potreben in kam bo šel javni denar.

»Da imajo ljudje vpogled, kam gre denar, za kaj se zapravlja in kaj se bo dejansko delalo v našem mestu,« je poudaril.

Ob tem opozarja, da premalo pregledna poraba denarja odpira prostor za nezaupanje in morebitne zlorabe.

Ne napoveduje, da bi vsako odločitev prepustil spletnemu glasovanju, želi pa sistem, v katerem bi ljudje pred večjimi odločitvami lahko jasno povedali svoje mnenje.

Na volitve brez velike stranke

Repić se na volitve ne želi podati kot kandidat uveljavljene politične stranke.

Pripravlja Listo Aleksandra Repića, s katero želi ohraniti politično neodvisnost.

To pa pomeni težjo pot.

Za kandidaturo bo moral v Ljubljani zbrati 2500 overjenih podpisov.

Če mu to ne uspe, pravi, bo to sprejel kot dokaz, da podpore ni dovolj.

Brez izgovorov.

Brez skrivanja za spletnimi številkami.

Spletna podpora še ni volilna podpora

Repić ima na Instagramu več kot 124.000 sledilcev, njegova prva spletna anketa pa naj bi pokazala veliko podporo njegovi kandidaturi.

Podprlo naj bi ga 89 odstotkov sodelujočih sledilcev.

A tudi sam se bo moral zdaj soočiti z resničnim političnim testom.

Spletni všečki niso enako kot overjeni podpisi.

In sledilci niso nujno tudi volivci v Ljubljani.

Prvih 2500 podpisov bo zato zanj prvi resen preizkus.

Nasproti mu stoji dolgoletni župan

Repić ne vstopa v prazno tekmo.

Na drugi strani stoji Zoran Janković, ki Ljubljano vodi že od leta 2006, z izjemo krajšega odhoda v državno politiko.

Janković je maja potrdil, da se bo za županski položaj potegoval že sedmič.

Na vseh dosedanjih županskih volitvah je zmagal že v prvem krogu.

To pomeni, da Repić izziva enega najmočnejših lokalnih političnih sistemov v Sloveniji.

Bitka za Ljubljano se začenja

Kandidaturo so napovedali tudi drugi kandidati, med njimi Aleš Primc in Jasmin Feratović.

Redne lokalne volitve bodo 15. novembra 2026.

Repićev nastop je glasen.

Njegove obljube so drzne.

Njegov spletni doseg je velik.

Zdaj pa prihaja težji del: dokazati, da za njim ne stojijo le sledilci, ampak tudi Ljubljančani.

Kajti prvih 2500 podpisov bo več kot formalnost.

To bo prvi pravi test njegove županske zgodbe.