Ko drugi piloti bežijo pred nevihto, Darko Kralj poleti naravnost proti njej

Ko se nad severovzhodno Slovenijo začnejo kopičiti temni nevihtni oblaki, večina pilotov takšno območje raje obide.

Darko Kralj pa naredi prav nasprotno.

Z enomotornim letalom Cessna 206 vzleti in poleti proti nevihti. Njegov cilj je jasen: zmanjšati možnost nastanka debele toče, ki lahko v nekaj minutah uniči pridelek na poljih, v sadovnjakih in vinogradih.

Njegovo delo je zahtevno, nevarno in za mnoge skoraj nepredstavljivo.

FOTO: Katja Kokot, Facebook 

Po uničujočih neurjih obisk na letališču v Skokah

Delo slovenske letalske obrambe proti toči so pred kratkim predstavili na športnem letališču v Skokah pri Mariboru, kjer deluje Letalski center Maribor.

Letališče sta obiskala Katja Kokot in državni svetnik Anton Medved.

Povod za obisk so bila nedavna neurja s točo, ki so ponekod skoraj povsem uničila letošnji pridelek.

Katja Kokot je ob tem zapisala, da sta želela iz prve roke izvedeti, kako poteka letalska obramba proti toči in zakaj se v sosednji Avstriji že vrsto let poslužujejo več protitočnih letal.

Darko Kralj nadaljuje očetovo poslanstvo

Darko Kralj velja za eno najbolj prepoznavnih imen slovenske letalske obrambe proti toči.

Kot pilot in vodja Letalskega centra Maribor že vrsto let sodeluje pri zaščiti severovzhodne Slovenije pred točo.

Njegova zgodba je močno povezana tudi z očetom Francem Kraljem, ki velja za pionirja letalske obrambe proti toči pri nas.

Prav on je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja po zgledu Avstrije v Slovenijo pripeljal koncept zasejevanja nevihtnih oblakov s srebrovim jodidom.

Darko je z letalstvom rasel od mladih nog.

Na letališču je praktično odraščal, v pilotski kabini pa naj bi prvič sedel že pri štirinajstih letih.

Danes nadaljuje očetovo delo in opravlja eno najbolj zahtevnih letalskih nalog v Sloveniji.

»Mi ostali piloti na daleč bežimo od take fronte«

Da njegovo delo zahteva izjemen pogum, je pokazal tudi komentar pilota Vita Kranerja, ki je ob enem od posnetkov zapisal:

"Hvala in kapo dol Darko. Mi ostali piloti na daleč bežimo od take fronte-pošasti. Za take manevre je potrebna velika mera samozavesti v svoje sposobnosti in sposobnosti letala, predvsem pa pogum."

Te besede jasno pokažejo, kako zahtevno je delo pilotov, ki sodelujejo pri protitočni obrambi.

Ne letijo v mirnem vremenu.

Letijo v bližini nevihtnih celic, sunkov vetra, močnih vzgornikov in vremenskih razmer, ki jih večina pilotov raje opazuje od daleč.

Kako deluje letalska obramba proti toči?

Ko meteorologi na radarjih zaznajo razvoj močnih nevihtnih celic, dežurna ekipa vzleti z letalom.

Letalo se približa nevihtnemu oblaku in v ozračje sprošča srebrov jodid.

Ta naj bi v oblaku deloval kot dodatno kondenzacijsko oziroma ledenotvorno jedro.

Zagovorniki takšne obrambe pojasnjujejo, da naj bi se vlaga zaradi tega razporedila na večje število manjših ledenih delcev.

Namesto manj velikih zrn toče naj bi nastalo več manjših delcev, ki povzročijo manj škode ali se med padanjem proti tlom delno stopijo.

Najbolj izpostavljeni Štajerska, Prlekija in Prekmurje

Sistem letalske obrambe proti toči deluje predvsem na območju severovzhodne Slovenije.

Med najbolj izpostavljenimi območji so Štajerska, Prlekija in Prekmurje, kjer lahko močna neurja s točo v nekaj minutah uničijo mesece dela.

Kmetje to dobro vedo.

Toča ne uniči le pridelka.

Uniči trud, dohodek, varnost in pogosto tudi upanje za celotno sezono.

Stroka ostaja previdna

Ob tem pa je treba poudariti, da protitočna obramba ni čudežna rešitev.

Ne more ustaviti vsake nevihte.

Ne more preprečiti vseh posledic vremenskih ekstremov.

Zagovorniki menijo, da lahko v določenih primerih zmanjša velikost toče in s tem škodo.

Meteorološka stroka pa opozarja, da za učinkovito delovanje protitočnih sistemov ni dovolj trdnih znanstvenih dokazov.

Prav zato se ob vsaki večji škodi po toči znova odpre razprava, koliko naj država vlaga v takšno zaščito in kakšno vlogo naj ima pri varovanju kmetijstva.

Vremenski ekstremi odpirajo nova vprašanja

Neurja so vse pogostejša in vse bolj silovita.

Kmetje se iz leta v leto soočajo z večjim tveganjem.

Zato se vse glasneje zastavlja vprašanje, ali bi morala Slovenija okrepiti zaščito pred točo, izboljšati sistem opozarjanja, vlagati v prilagoditve kmetijstva in bolje podpreti ljudi, ki po neurjih ostanejo brez pridelka.

Darko Kralj in ekipa Letalskega centra Maribor opravljajo delo, ki ga javnost pogosto vidi šele takrat, ko nastanejo veliki nevihtni oblaki.

A za kmete, sadjarje in vinogradnike je vsaka takšna intervencija znak upanja.

Da nekdo poskuša.

Da nekdo tvega.

Da slovenska polja niso prepuščena sama sebi.