Slovenci vse bolj jezni na POS terminale z napitnino: ˝Ošpice dobim, ko me vpraša za napitnino˝

V slovenskih lokalih se vse pogosteje pojavlja praksa, ki je med gosti sprožila precej nezadovoljstva.

Ob plačilu s kartico POS terminal gosta ne vpraša le po potrditvi zneska, ampak tudi po napitnini.

Nekateri to vidijo kot sodoben način zahvale natakarjem.

Drugi pa kot neprijeten pritisk, ki v Slovenijo prinaša ameriški sistem, čeprav so razmere pri nas drugačne.

Slika je simbolična

»To ni Amerika, to je Slovenija«

Na Facebook profilu podjetja Moj natakar se je pred dnevi razvila živahna razprava o napitninah v slovenskih lokalih.

V objavi so zapisali, da v Sloveniji napitnina ni obvezna.

Gostje, ki želijo natakarju nekaj pustiti, običajno račun zaokrožijo navzgor ali pustijo nekaj evrov, če so bili zadovoljni s strežbo.

V ZDA pa je napitnina skoraj samoumevna in pogosto predstavlja pomemben del prihodka zaposlenih v strežbi.

Pri nas je plačni sistem drugačen, zato mnoge moti, da se ta navada vse bolj seli tudi v Slovenijo.

"V Sloveniji napitnina ni obvezna. Večina ljudi, ki želijo natakarju nekaj pustiti, račun zaokroži navzgor ali pusti nekaj evrov, če so bili zadovoljni s strežbo. V Združenih državah Amerike pa je zgodba povsem drugačna. Tam je napitnina skoraj samoumevna in pogosto predstavlja pomemben del prihodka natakarjev. Zaradi vsesplošne amerikanizacije pa se to v veliki meri seli tudi k nam, čeprav naš plačni sistem deluje drugače,"

Ob tem so dodali, da napitnina nikoli ne bi smela postati obveznost.

Gostje se počutijo pod pritiskom

Pod objavo se je v nekaj dneh nabralo več kot 500 komentarjev.

Veliko kritik leti prav na POS terminale, ki od gosta zahtevajo, da pred natakarjem izbere odstotek napitnine ali pa klikne možnost »brez«.

Za mnoge je to neprijetno.

Zavrnitev napitnine ni več tiha in zasebna odločitev, ampak nekaj, kar se zgodi pred očmi zaposlenega.

Zato nekateri takšno prakso dojemajo kot pritisk ali celo kot obliko izsiljevanja.

Ena od uporabnic je zapisala:

"To se zadnje čase pojavlja v Ljubljani in še posebej noro je, ko to dobiš v pekarnah, ko ob pultu kupiš dva slanika,"

Med komentarji se je pojavil tudi zapis:

"To ni Amerika, to je Slovenija, kjer so ljudje za razliko od Američanov normalni."

Pobuda za prepoved takšnih terminalov

Nezadovoljstvo ni ostalo le na družbenih omrežjih.

Na portalu Predlagam.vladi se je pojavila pobuda za prepoved ponujanja napitnine prek POS terminalov.

Avtor pobude opozarja predvsem na psihološki pritisk.

"Zavrnitev napitnine ni več povsem zasebna odločitev, temveč postane javno izražena izbira,"

Predlagatelj zato želi, da bi se z zakonom prepovedali plačilni postopki, ki od potrošnika zahtevajo izbiro napitnine kot obvezen korak.

Po njegovem mnenju takšna praksa krši načela poštenih poslovnih praks.

Nekateri napitnine še vedno podpirajo

Kljub številnim kritikam niso vsi proti napitninam.

Mnogi menijo, da je lepo, če gost nagradi prijazno in dobro postrežbo.

Ena od uporabnic je zapisala:

"Sem sama delala v postrežbi in se mi je vedno lepo zdelo, če mi je kdo pustil napitnino. Meni se to nikjer ne pozna, nekomu pa lahko dan polepša,"

A tudi zagovorniki napitnin opozarjajo na pomembno vprašanje.

Kam denar dejansko gre?

Ali napitnina res pride do natakarja?

Veliko gostov se sprašuje, ali napitnina, oddana prek POS terminala, res pride do zaposlenih.

Nekateri se bojijo, da jo zadržijo lastniki oziroma da ni jasno razdeljena med osebje.

V enem od komentarjev je pisalo:

"Če bi se napitnina pošteno delila v gostilnah, bi jo dal, ampak ne vem, zakaj bi natakar pobral celotno napitnino, če ni imel blage veze s pripravo hrane,"

To odpira pomembno vprašanje preglednosti.

Če gost pusti napitnino, želi vedeti, da je njegov namen dosegel prave ljudi.

Tiste, ki so ga prijazno postregli, mu pripravili hrano ali poskrbeli za dobro izkušnjo.

Napitnina da, pritisk ne

Razprava kaže, da Slovenci niso nujno proti napitninam.

Proti so občutku, da so v napitnino potisnjeni.

Velika razlika je med tem, da gost prostovoljno pusti evro ali dva, in tem, da mora na terminalu izbrati, koliko bo dodal, medtem ko natakar čaka pred njim.

Napitnina mora ostati znak hvaležnosti.

Ne obvezen korak pri plačilu.

In ne trenutek nelagodja za gosta ali zaposlenega.