RTV pred bankrotom?! Za plače so si izposodili kar 8,1 milijona evrov

22.07.2026 Slovenija Mega

Finančne težave RTV Slovenija so dobile zelo konkreten obraz.

Javni zavod je moral za izplačilo junijskih plač pri državni zakladnici najeti 8,1 milijona evrov premostitvenega posojila.

Del denarja je do konca meseca že vrnil, približno 5,6 milijona evrov obveznosti pa je ostalo odprtih.

To ne pomeni nujno, da je RTV Slovenija formalno pred bankrotom.

Pomeni pa, da v ključnem trenutku ni imela dovolj denarja za redne tekoče obveznosti.

 

Denar za plače je zmanjkal tik pred izplačilom

RTV Slovenija ima lahko na papirju načrtovane prihodke, premoženje in pričakovane prilive.

A če denarja ni na računu, zavod ne more izplačati plač, poravnati računov ali normalno financirati programa.

Prav to se je zgodilo junija.

Zato je moral javni zavod poseči po zadolževanju pri upravljavcu enotnega zakladniškega računa države.

 

Finančni načrt je računal na denar, ki še ni prispel

Jedro zapleta je 15,23 milijona evrov, ki jih RTV Slovenija letos pričakuje iz državnega proračuna.

Od tega naj bi:

10,88 milijona evrov prejela za programe italijanske in madžarske narodne skupnosti,

4,35 milijona evrov pa za glasbeno produkcijo.

Za prvo polovico leta je RTV pričakovala 7,76 milijona evrov.

Ta znesek je vključila v finančni načrt, čeprav denar do 30. junija ni bil nakazan.

Tu se odpira neprijetno vprašanje za upravo.

Ali je bilo odgovorno načrtovati redno poslovanje na prihodkih, katerih izplačilo še ni bilo dokončno usklajeno?

 

Na papirju uravnotežen načrt, v praksi brez rezerve

Poslovni načrt za leto 2026 je predvideval 162,86 milijona evrov prihodkov in skoraj enak znesek odhodkov.

Na papirju je bil načrt skoraj uravnotežen.

A brez resne varnostne rezerve.

To pomeni, da je že zamuda enega večjega priliva lahko povzročila likvidnostni pritisk.

In ta pritisk se je pokazal prav pri plačah.

 

Država zahteva pogodbe in namensko porabo

Vodstvo RTV Slovenija poudarja, da zavodu denar pripada na podlagi zakona.

Toda država opozarja, da mora biti poraba javnih sredstev jasno določena, pregledna in namenska.

Urad vlade za narodnosti naj bi poudarjal potrebo po sklenitvi pogodbe, ki bi natančno opredelila porabo denarja za programe v italijanskem in madžarskem jeziku.

Zaplet je tudi pri glasbeni produkciji.

Ministrstvo za kulturo je junija zavrnilo zahtevek RTV Slovenija za približno štiri milijone evrov, ker naj po njegovi oceni ne bi bil skladen z izdano odločbo.

 

Ne gre le za vprašanje, ali denar pripada RTV

Zato zadeva ni tako preprosta, kot da država denarja noče nakazati.

Vprašanje je tudi, pod kakšnimi pogoji, na podlagi katere dokumentacije in za katere stroške se lahko ta denar porabi.

Ker gre za sredstva, namenjena konkretnim programom, mora RTV Slovenija jasno pokazati, da bi bila porabljena izključno za upravičene stroške.

Hkrati pa mora država pojasniti, zakaj postopki niso bili pravočasno urejeni, če zakon takšno financiranje predvideva.

 

Kako je RTV prišla od presežka do posojila?

Dodatna vprašanja odpira dejstvo, da je RTV Slovenija leto 2025 končala z nekaj več kot 158 milijoni evrov prihodkov in približno 3,5 milijona evrov presežka.

Ta denar je bil namenjen pokrivanju primanjkljajev iz preteklih let.

A rezultat vseeno kaže, da zavod še pred kratkim ni deloval kot ustanova tik pred finančnim zlomom.

Težava je očitno globlja.

RTV Slovenija ima visoke stalne stroške, veliko zaposlenih, obsežno infrastrukturo, regionalne centre, orkestre, zbore in zakonsko določene programske obveznosti.

Ko tak sistem nima rezerve, lahko že nekajmesečna zamuda pri enem večjem prilivu sproži verižno reakcijo.

 

Javnost bo zahtevala jasne številke

Uprava trdi, da stroške omejuje že od začetka leta.

Toda javnost bo upravičeno pričakovala natančne odgovore.

Kje se je varčevalo?

Koliko denarja gre za plače?

Koliko za zunanje sodelavce?

Koliko za odvetnike, produkcijo in druge stroške?

In zakaj ni bil pripravljen bolj varen scenarij za primer, da proračunski milijoni ne bi prispeli pravočasno?

 

Račun lahko na koncu plačajo gledalci in davkoplačevalci

Če se spor ne bo hitro razrešil, bodo posledice lahko občutili tudi gledalci in poslušalci.

RTV Slovenija bi lahko zamrznila naložbe, zmanjšala produkcijo, odpovedala določene prenose ali posegla v regionalne, kulturne in razvedrilne vsebine.

Osnutek rebalansa je že predvideval približno 2,4 milijona evrov primanjkljaja, a ga je uprava umaknila, potem ko finančni odbor ni dal soglasja.

 

Odgovornost je na obeh straneh

V tej zgodbi ni dovolj pokazati samo na državo ali samo na vodstvo RTV Slovenija.

Država mora pojasniti, zakaj pogodbe, odločbe in postopki niso bili urejeni pravočasno.

Uprava RTV pa mora pojasniti, zakaj je poslovanje zastavila tako, da je brez pričakovanega nakazila ogroženo celo redno izplačilo plač.

Ko mora javni zavod za en mesec plač najeti več kot osem milijonov evrov, alarm že zvoni.

Vprašanje ni več, ali ima RTV Slovenija finančne težave.

Vprašanje je, kdo bo prevzel odgovornost in koliko bo vse skupaj na koncu stalo davkoplačevalce.