Muslimanskim otrokom v šolah piščanec namesto svinjine? Predlog sprožil upor: ˝Šola ni restavracija!˝

23.07.2026 Slovenija Mega

Predlog, da bi muslimanskim otrokom v šolah ob svinjini ponudili piščančji ali brezmesni obrok, je sprožil burno razpravo.

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik govori o enakosti, vključevanju in dostojanstvu otrok.

Nasprotniki pa opozarjajo, da se morajo tisti, ki živijo v Sloveniji, prilagoditi slovenskemu okolju, ne pa od šol zahtevati dodatnih prilagoditev.

Razprava se je hitro premaknila z vprašanja šolskega jedilnika na veliko širšo temo: vero, priseljevanje, identiteto in meje prilagajanja.

 

FOTO: Facebook

»Zakaj ne bi dali piščančjega?«

Lobnik je opozoril na otroke, ki zaradi verskih pravil ne jedo svinjine.

»Otroci, ki so muslimani in dobijo na krožnik svinjsko meso, ga ne morejo pojesti. Zakaj ne bi dali piščančjega? To se da,«

Po njegovih besedah nekatere šole takšne prehranske omejitve že upoštevajo, številne pa prilagoditev ne ponujajo.

Zato je na ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti ureditve prehrane v vrtcih in šolah.

Prepričan je, da trenutna pravila nekatere otroke postavljajo v slabši položaj.

 

Otrok naj ne bi bil prisiljen izbirati

Lobnik meni, da otrok ne bi smel biti postavljen pred izbiro, ali bo ravnal proti svoji veri ali pa ostal brez šolskega obroka.

Opozarja tudi na občutek izključenosti.

Večina otrok skupaj sedi pri kosilu.

Eden od njih pa obroka ne more oziroma ne sme pojesti.

Za odrasle je to morda le kos mesa.

Za otroka pa je lahko občutek, da ne spada zraven.

 

Kaj morajo šole zagotoviti danes?

Trenutna ureditev določa, da mora šola med poukom organizirati malico za vse prijavljene učence in dijake.

Kosilo, zajtrk in popoldanska malica pa so dodatna ponudba, ki jo šola lahko organizira.

Šole morajo prilagoditi prehrano otrokom, ki imajo za to zdravstvene razloge.

Pri verskih omejitvah pa jasne splošne obveznosti trenutno ni.

Tu se začne spor.

Lobnik meni, da bi bilo treba vero in prepričanje obravnavati podobno kot zdravstveno stanje.

Nasprotniki pa odgovarjajo, da alergija ali celiakija nista osebna izbira, vera pa izhaja iz družinskega prepričanja.

 

»Ne morejo« ali »ne smejo« jesti svinjine?

Veliko ljudi je zmotila že formulacija, da muslimanski otroci svinjine »ne morejo pojesti«.

Komentatorji opozarjajo, da jo fizično seveda lahko pojedo, vendar je zaradi vere ne smejo oziroma je ne želijo.

Na prvi pogled gre za besedno podrobnost.

A prav ta razlika odpira bistveno vprašanje: ali mora javna šola upoštevati verska pravila družin?

Del javnosti meni, da bi bilo to razumno, če gre za preprosto zamenjavo.

Drugi pa opozarjajo, da šola ni restavracija, kjer vsak naroči svoj meni.

 

»Kdor pride k nam, naj se prilagodi«

Nasprotniki predloga menijo, da gre za nov primer prilagajanja večine manjšini.

V komentarjih se ponavljajo zapisi, da v Sloveniji jemo svinjino, da lahko otroci hrano prinesejo od doma in da se mora vsakdo, ki živi tukaj, prilagoditi slovenskemu okolju.

Nekateri se sprašujejo, ali bi slovenski otrok v pretežno muslimanski državi lahko zahteval svinjsko meso.

Drugi opozarjajo, da tudi otrok, ki ne mara določene hrane, zato ne dobi posebnega obroka.

A primerjava ni povsem enostavna.

Lobnik ne govori o hrani, ki je otrok ne mara, ampak o omejitvi, povezani z vero, ki je ustavno varovana pravica.

 

Kaj pa vegani, vegetarijanci in košer prehrana?

Razprava se ni ustavila pri svinjini.

Odprla so se vprašanja, ali bi morale šole po isti logiki zagotavljati tudi vegetarijanske, veganske, košer in druge posebne obroke.

To je pomembno praktično vprašanje.

Ali bi bila dovolj ena splošna alternativa brez svinjine?

Bi moral biti vedno na voljo brezmesni obrok?

Bi morale šole preverjati versko prepričanje?

In kdo bi plačal morebitne dodatne stroške?

Zagovorniki prilagoditve trdijo, da rešitev ni nujno zapletena.

Ob svinjini bi lahko šola ponudila obrok, ki ga lahko jedo skoraj vsi: piščanca, ribo, stročnice ali brezmesno jed.

 

Starši otrok z alergijami opozarjajo na svoje težave

V razpravi so se oglasili tudi starši otrok z alergijami, celiakijo in drugimi zdravstvenimi težavami.

Opozarjajo, da morajo za medicinsko predpisano prehrano pogosto predložiti številna potrdila.

Kljub temu pa kakovost prilagojenih obrokov ni povsod enaka.

Njihovo vprašanje je razumljivo.

Zakaj se odpira nova razprava o verskih prilagoditvah, če sistem ponekod še vedno ne poskrbi dovolj dobro niti za otroke, ki lahko zaradi napačne hrane resno zbolijo?

A eno ne izključuje drugega.

Država bi morala jasno urediti oboje: zdravstvene diete in razumne prehranske prilagoditve.

 

Komentarji razkrili globlji problem

Pod Lobnikovimi izjavami se niso pojavila le različna mnenja.

Pojavile so se tudi žaljivke, verska nestrpnost in pozivi, naj se muslimani »vrnejo, od koder so prišli«.

Na drugi strani so se pojavljali tudi ponižujoči komentarji proti ljudem, ki jedo svinjino.

To kaže, da razprava v resnici ni več samo o šolskem kosilu.

Postala je razprava o tem, koliko smo kot družba pripravljeni sobivati z ljudmi, ki živijo drugače.

In kje je meja med spoštovanjem drugačnosti ter občutkom, da se večina ves čas umika.

 

 

Na sredini ostaja otrok

Ustavno sodišče bo moralo presoditi, ali sedanja ureditev otroke zaradi vere postavlja v neenak položaj.

Odločitev še ni znana.

Tudi sama vložena zahteva ne pomeni, da bodo morale šole takoj spreminjati jedilnike.

A razprava je že odprta.

In morda najpomembnejše vprašanje ni, ali je svinjina del slovenske prehranske tradicije.

Seveda je.

Vprašanje je, ali lahko šola ob njej ponudi še nekaj drugega, ne da bi pri tem kdorkoli izgubil svojo kulturo, dostojanstvo ali občutek domačnosti.

Na krožniku je morda res le kos mesa.

Za mizo pa sedijo otroci, ki bodo iz odzivov odraslih spoznali, kaj v praksi pomenijo enakost, spoštovanje in sobivanje.