Prihaja popolni Sončev mrk: v Sloveniji bomo spremljali delni mrk, isti večer bomo videli tudi utrinke

V sredo, 12. avgusta 2026, se nam obeta eden najzanimivejših astronomskih večerov v zadnjih letih.

Nad deli Evrope bo viden popolni Sončev mrk, iz Slovenije pa bomo lahko spremljali njegovo delno fazo.

Ko bo Sonce izginilo za zahodnim obzorjem, se nebesna predstava še ne bo končala. V noči na 13. avgust bodo namreč vrhunec dosegli tudi Perzeidi, eden najbolj priljubljenih meteorskih rojev.

Ko se Luna postavi med Zemljo in Sonce

Sončev mrk nastane, ko se Luna pomakne med Zemljo in Sonce ter svojo senco usmeri proti našemu planetu.

Čeprav je Sonce približno 400-krat večje od Lune, je od Zemlje tudi približno 400-krat bolj oddaljeno. Zato sta na našem nebu videti skoraj enako velika.

Ob popolnem Sončevem mrku Luna prekrije svetlo Sončevo ploskev. Takrat se okoli nje pokaže Sončeva korona – njegova nežna zunanja atmosfera.

Dan se za kratek čas spremeni v somrak. Temperatura lahko nekoliko pade, na nebu pa se lahko pojavijo tudi najsvetlejše zvezde in planeti.

Popolna tema bo prečkala Grenlandijo, Islandijo in Španijo

Pas popolnega Sončevega mrka bo 12. avgusta 2026 potoval čez območja severne Rusije, Grenlandije, Islandije, Atlantskega oceana, severne Španije in skrajnega severovzhodnega dela Portugalske. Drugod po Evropi bo mrk viden le delno.

Veliko zanimanja pričakujejo predvsem v Španiji, kjer bo pas popolnega mrka prečkal severni del države in Balearske otoke.

Popolna faza bo nastopila tik pred sončnim zahodom. Na območjih z najboljšimi pogoji bo trajala največ približno dve minuti in 18 sekund.

Spektakel bo torej kratek. Številni opazovalci bodo morali do primerne lokacije potovati več ur, popolna tema pa bo minila skoraj v hipu.

Kaj bomo videli v Sloveniji?

V Sloveniji popolnega mrka ne bomo doživeli. Spremljali bomo lahko delni Sončev mrk, ki se bo začel okoli 19.25.

Luna bo počasi prekrivala Sončevo ploskev, celoten pojav pa bo potekal zelo nizko nad zahodnim obzorjem.

V Ljubljani bo največja vidna faza nastopila približno ob 20.12. Sonce bo zašlo le nekaj minut pozneje, okoli 20.16. Časi se bodo po Sloveniji nekoliko razlikovali.

Prekrit bo velik del Sonca, vendar se nebo ne bo stemnilo tako izrazito kot na območjih popolnega mrka.

Najboljše pogoje bodo imeli opazovalci z odprtim pogledom proti zahodu. Gozd, hribi, stavbe ali bližnje vzpetine lahko Sonce zakrijejo že pred uradnim časom zahoda.

Najprimernejša bo zato:

• višje ležeča in odprta lokacija,
• neoviran pogled proti zahodu,
• območje brez visokih stavb in dreves,
• pravočasen prihod na izbrano mesto.

Navadna sončna očala niso dovolj

Neposredno gledanje v Sonce je nevarno tudi med delnim mrkom.

Navadna sončna očala, zatemnjeno steklo, fotografski filmi in doma izdelani filtri ne zagotavljajo ustrezne zaščite. Močna Sončeva svetloba lahko poškoduje mrežnico in povzroči trajne težave z vidom.

Za varno opazovanje uporabite:

• certificirana očala za opazovanje Sončevega mrka,
• ustrezen Sončev filter za optične naprave,
• metodo posredne projekcije.

Posebna previdnost je potrebna pri uporabi daljnogleda, teleskopa ali fotoaparata. Optična naprava Sončevo svetlobo dodatno zbere in usmeri, zato mora biti ustrezen filter nameščen pred objektivom.

Po mrku bodo nebo razsvetlili Perzeidi

Po sončnem zahodu se bo začel drugi del nebesne predstave.

V noči z 12. na 13. avgust bodo vrhunec dosegli Perzeidi. Letos bodo pogoji za njihovo opazovanje posebej ugodni, saj bo nebo skoraj brez moteče mesečine.

Na temni lokaciji zunaj mest bo mogoče opaziti številne hitre svetlobne sledi. Za spremljanje meteorjev ne potrebujemo teleskopa – dovolj so temno nebo, nekaj potrpežljivosti in varen prostor z dobrim razgledom.

V enem večeru bomo tako lahko spremljali dva povsem različna pojava:

počasno prekrivanje Sonca ob zahodu in hitre svetle sledi meteorjev na nočnem nebu.

Naslednja velika priložnost prihaja leta 2027

Naslednji popolni Sončev mrk bo Evropi razmeroma blizu že 2. avgusta 2027. Njegov pas bo prečkal jug Španije, severno Afriko in Arabski polotok, popolna faza pa bo na najugodnejšem območju trajala več kot šest minut.

Slovenijo bo pas popolnega Sončevega mrka znova prečkal šele 3. septembra 2081. Takrat bo popolna faza vidna tudi na območju Ljubljane.

Do takrat pa nam bo že letošnji avgust ponudil čudovito priložnost, da se za trenutek ustavimo, dvignemo pogled proti nebu in občudujemo izjemno natančnost stvarstva.