David Golubić opozarja: To ni le napačno ločevanje, temveč tudi veliko razmetavanje

David Golubić, ki že vrsto let opozarja na pravilno ločevanje odpadkov, je tokrat naletel na prizor, ki ga je kljub dolgoletnim izkušnjam močno presenetil.

Posnetek zaslona

Med praznjenjem rumenega zabojnika za embalažo v Gotni vasi na Dolenjskem so komunalni delavci odkrili večjo količino še zapakiranih živil.

Med odpadki so bili siri, testenine, zelenjava in drugi izdelki, ki bi jih bilo po njegovih besedah morda še vedno mogoče porabiti ali pravočasno podariti.

Prizor je bil toliko bolj žalosten, ker hrana ni bila odložena le v napačen zabojnik. Veliko izdelkov je bilo še vedno v originalni embalaži.

Namesto na krožnikih ali pri ljudeh, ki bi jih potrebovali, so živila končala med odpadki. V rumenem zabojniku, ki je namenjen prazni embalaži, ne pa polnim paketom hrane.

Golubić je ob posnetku zapisal le dve kratki besedi:

»Ni konca.«

Njegov zapis pove veliko. Kljub številnim opozorilom se pri ločevanju odpadkov še vedno pojavljajo napake, ki otežujejo delo komunalnih delavcev in zmanjšujejo možnosti za uspešno recikliranje.

Ne le napačen zabojnik, temveč tudi zavržena priložnost

Rumeni zabojniki so namenjeni odpadni embalaži. Preden jo odložimo, mora biti praviloma prazna.

Ko med embalažo končajo ostanki hrane ali celo polna pakiranja živil, se lahko onesnaži tudi material, ki bi ga bilo sicer mogoče predelati.

Takšni odpadki zato pogosto ne morejo več v postopek recikliranja. Dodatno delo pa morajo opraviti zaposleni, ki neustrezno vsebino odstranjujejo in razvrščajo.

Toda tokratni primer odpira še večje vprašanje.

Zakaj med odpadki konča toliko hrane, ki je na prvi pogled še uporabna?

Zaprti izdelki bi lahko bili, če so bili primerno shranjeni in varni za uporabo, porabljeni pravočasno. V določenih primerih bi jih bilo mogoče podariti sorodnikom, prijateljem, sosedom ali organizacijam, ki pomagajo ljudem v stiski.

Seveda je treba pri podarjanju hrane vedno preveriti rok uporabe, stanje embalaže in pogoje shranjevanja. Toda nepremišljeno metanje večjih količin hrane v napačen zabojnik zagotovo ni odgovorna rešitev.

Z majhnimi spremembami lahko naredimo veliko

Količino zavržene hrane lahko zmanjšamo že z nekaj preprostimi navadami.

Pomaga, če pred nakupom preverimo zaloge doma in pripravimo seznam izdelkov, ki jih zares potrebujemo. Pomembna sta tudi pravilno shranjevanje živil in pravočasna poraba izdelkov s krajšim rokom trajanja.

Koristno je razlikovati med oznakama »porabiti do« in »uporabno najmanj do«. Prva je povezana z varnostjo živila, druga pa predvsem z njegovo kakovostjo.

Tudi ostanke obrokov lahko pogosto uporabimo naslednji dan ali jih vključimo v novo jed. Tako prihranimo denar in zmanjšamo količino odpadkov.

Vsak premišljen korak šteje.

David že leta kaže resničnost komunalnega dela

David Golubić je na družbenih omrežjih postal prepoznaven zaradi iskrenih objav iz vsakdanjega življenja komunalnih delavcev.

Pod profilom Smetarski poklic redno prikazuje, s čim se srečujejo zaposleni pri odvozu in razvrščanju odpadkov. Ob tem javnosti ponuja tudi praktične nasvete za pravilno ločevanje.

Številni so ga spoznali tudi po sodelovanju z Robertom Roškarjem, ki je z njim preživel delovni dan na smetarskem vozilu in pobliže predstavil zahtevnost tega poklica.

Golubićeve objave niso namenjene obsojanju posameznikov. Predvsem opozarjajo, da imajo naše vsakodnevne odločitve konkretne posledice.

Ko odpadke pravilno ločujemo, pomagamo komunalnim delavcem, zmanjšujemo onesnaževanje in omogočamo, da se več materialov ponovno uporabi.

Ko hrane ne kupujemo čezmerno in jo pravočasno porabimo, pa pokažemo spoštovanje do dela ljudi, ki so jo pridelali, do okolja in tudi do vseh, ki si rednega obroka ne morejo vedno privoščiti.

Tokratni prizor iz Gotne vasi je zato več kot le primer napačnega ločevanja.

Je opomnik, da lahko vsak od nas ravna bolj odgovorno. Z več premisleka, manj zavržene hrane in več pripravljenosti pomagati drugim.

POGLEJTE SI VIEO: