Hojs in Počivalšek pravnomočno kršila zakon: Takšno kazen jima je potrdilo sodišče

Komisija za preprečevanje korupcije je zaključila še zadnje štiri prekrškovne postopke proti nekdanjim ministrom Janševe vlade, povezane z odločanjem o izplačilu nadomestila za neizkoriščen dopust.

Foto: BoBo

Sodišča so pravnomočno potrdila, da sta Aleš Hojs in Zdravko Počivalšek kršila določbe o nasprotju interesov, vsakemu pa je bila izrečena globa v višini 400 evrov.

Postopka proti Marjanu Dikaučiču in Andreju Vizjaku sta ob sicer primerljivih okoliščinah zastarala, kar po mnenju KPK odpira vprašanja o neenotni sodni praksi in učinkovitosti pravne države.

Primeri izvirajo iz maja 2022, ko so nekateri ministri ob koncu mandata takratne vlade zaprosili za denarno nadomestilo za neizkoriščen dopust.

Težava po ugotovitvah KPK ni bila le v samih zahtevah za izplačilo. Nekdanji ministri se namreč niso izločili iz odločanja o zadevah, v katerih so imeli tudi osebni finančni interes.

Komisija je zato ocenila, da so se znašli v okoliščinah nasprotja interesov.

Hojsu in Počivalšku sodišča potrdila kršitev

Prekrškovna postopka proti Alešu Hojsu in Zdravku Počivalšku sta pravnomočno zaključena.

Okrajni sodišči v Ljubljani in Celju sta potrdili odločitev KPK, da sta nekdanja ministra kršila 38. člen Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

Odločitvi sta po njunih pritožbah potrdili tudi višji sodišči.

Sodišča so poudarila, da se od funkcionarjev pričakuje poznavanje njihovih dolžnosti in pravil, ki urejajo integriteto, transparentnost ter preprečevanje nasprotja interesov.

Obema je KPK izrekla globo v višini 400 evrov.

Hojs se je ostro odzval

Na sporočilo Komisije se je odzval tudi Aleš Hojs, ki je opozoril na različne sodne razplete pri primerih z enakimi oziroma zelo podobnimi okoliščinami.

»Čestitke Andreju Vizjaku in Marjanu Dikaučiču,ki sta za isti “prekršek”,na sodiščih iste države,oproščena.

Da bo jasno: s Počivalškom sva kriva,čeprav naju na seji,kjer se je o tem odločalo ni bilo! Če te ni,si po poslovniku za sklep in zato si kriv,« je zapisal.

Čestitke Andreju Vizjaku in Marjanu Dikaučiču,ki sta za isti “prekršek” ,na sodiščih iste države ,oproščena. Da bo jasno: s Počivalškom sva kriva,čeprav naju na seji,kjer se je o tem odločalo ni bilo!
⬇️
Če te ni,si po poslovniku za sklep in zato si kriv. https://t.co/6TmAkbyw3A

— Aleš Hojs (@aleshojs) August 6, 2026

Njegov odziv odpira vprašanje, kako so lahko postopki ob podobnih dejstvih pripeljali do različnih zaključkov.

V primerih Hojsa in Počivalška so bile kršitve pravnomočno potrjene. Pri Vizjaku in Dikaučiču pa sta postopka zastarala, zato do vsebinskega epiloga ni prišlo.

Osem odločb proti nekdanjim ministrom

KPK je med novembrom 2023 in februarjem 2024 izdala skupaj osem prekrškovnih odločb proti nekdanjim ministrom.

Nekdanji ministri Jože Podgoršek, Boštjan Koritnik in Simona Kustec odločitev niso izpodbijali.

Preostalih pet je vložilo zahteve za sodno varstvo.

Primer proti Andreju Širclju je bil končan februarja letos. Tako okrajno kot višje sodišče v Ljubljani sta potrdili odločitev KPK, da je šlo za kršitev pravil o nasprotju interesov.

Zadnji štirje postopki, povezani s Hojsom, Počivalškom, Dikaučičem in Vizjakom, so se končali med aprilom in julijem 2026.

Pri Vizjaku in Dikaučiču postopka zastarala

Drugačen razplet sta doživela postopka proti Marjanu Dikaučiču in Andreju Vizjaku.

Ljubljansko okrajno sodišče je marca 2026 ugodilo njunima zahtevama za sodno varstvo. Kot razlog je navedlo, da v izreku odločb ni bilo poimensko zapisano, kdo je bil v času odločanja predsedujoči pristojnemu telesu.

KPK se je na obe odločitvi pritožila.

V primeru Vizjaka je višje sodišče pritožbi Komisije ugodilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču.

Toda še pred dokončnim zaključkom je potekel splošni štiriletni zastaralni rok. Zaradi tega sta bila oba postopka ustavljena.

To pomeni, da sta se primera končala brez pravnomočne vsebinske presoje o odgovornosti.

KPK opozarja na neenotno sodno prakso

Komisija meni, da so različni razpleti pri primerih s primerljivimi okoliščinami zaskrbljujoči.

Po njihovem mnenju je v interesu javnosti, da se takšni postopki končajo v razumnem roku in z jasnim epilogom.

V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da postopki zastarajo, še preden sodišča dokončno odločijo o vsebini.

KPK je zato že predlagala, da bi sodišča njihove zadeve obravnavala prednostno. Druga možnost bi bila podaljšanje zastaralnih rokov za prekrške na področju integritete in preprečevanja korupcije.

Primer tako ni pomemben le zaradi konkretnih nekdanjih ministrov.

Odpira tudi širše vprašanje, ali pravni sistem v podobnih primerih zagotavlja dovolj hitre, enotne in predvidljive odločitve.