Za seboj je pustil partnerko, dva otroka, starše, sorodnike, prijatelje ter številne ljudi, ki so ga poznali kot srčnega, zanesljivega in vedno pripravljenega pomagati.

Od njega sta se ganljivo poslovili dve skupnosti, ki sta pomembno zaznamovali njegovo življenje – rokometna družina Krke in gasilski kolegi iz PGD Stopiče.

Vest o njegovi prezgodnji smrti je močno odjeknila v Novem mestu in na Dolenjskem.

Aljaž Kabur je namreč pustil sled tako v športu kot tudi med prostovoljnimi gasilci.

Bil je človek, ki je znal stopiti na igrišče in se boriti za svojo ekipo, pozneje pa je kot gasilec stopal tja, kjer so drugi potrebovali pomoč.

MRK Krka: »Zapustil nas je mnogo prezgodaj«

Iz Moškega rokometnega kluba Krka so sporočili, da jih je novica o smrti nekdanjega igralca globoko pretresla.

»Z globoko žalostjo smo prejeli vest, da nas je mnogo prezgodaj, v 25. letu starosti, zapustil naš nekdanji igralec Aljaž Kabur,« so zapisali.

Aljaž je barve novomeškega kluba zastopal že v mlajših selekcijah, za Krko pa je igral vse do sezone 2016/17.

Maja 2014 je bil član ekipe mlajših dečkov A, ki je na zaključnem turnirju osvojila naslov državnega podprvaka.

Čeprav se je njegova športna pot pozneje nadaljevala drugače, je v klubu ostal zapisan kot del njihove zgodovine.

»V naših spominih bo za vedno ostal del rokometne družine Krke,« so poudarili.

Ob izgubi so sožalje izrekli njegovi partnerki, otrokoma, staršem, sorodnikom, prijateljem in vsem, ki so ga imeli radi.

Poslovili so se z besedami:

»Ni slovo tisto, kar boli,
temveč spomin, ki za vedno živi.«

Gasilci postavili njegovo čelado in fotografijo

Še posebej ganljivo slovo je pripravil PGD Stopiče, kjer je bil Aljaž operativni gasilec.

Pred gasilskim vozilom so njegovi kolegi postavili mizo s svečo, fotografijo Aljaža v gasilski uniformi in njegovo osebno gasilsko čelado z napisom »Aljaž K.«

Prizor je povedal več kot številne besede.

Iz društva so sporočili:

»Z globoko žalostjo sporočamo, da nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil mladi operativni gasilec Aljaž Kabur.«

Dodali so še ganljivo misel:

»Sedaj bo tvoj pozivnik piskal … Pazi na nas od zgoraj.«

Za gasilce je bil Aljaž več kot le član društva.

Bil je človek, ki se je odzval, ko je zazvonil pozivnik. Človek, na katerega so se lahko kolegi zanesli.

Dve skupnosti, ena velika praznina

Aljaževa smrt je v kratkem času povezala dve skupnosti, ki sta ga dobro poznali.

Rokometna dvorana ga je poznala kot mladega športnika, gasilski dom pa kot predanega prostovoljca.

V obeh okoljih je pustil spomin na človeka, ki je znal biti del ekipe.

Njegova zgodba zato govori tudi o vrednotah, ki povezujejo šport in gasilstvo – predanosti, ekipnem duhu, pogumu, vztrajnosti in pripravljenosti pomagati drugemu.

Za seboj je pustil mlado družino

Največja bolečina je seveda ostala njegovim najbližjim.

Za seboj je pustil partnerko in dva otroka, pa tudi starše, sorodnike, prijatelje in številne znance.

Ob tako zgodnji smrti je težko najti besede, ki bi lahko omilile bolečino.

Ostanejo pa spomini.

Na trenutke, ki jih je delil z družino, na športne uspehe, na gasilske intervencije in na vse drobne trenutke, zaradi katerih človek ostane prisoten tudi po svojem odhodu.

Njegova rokometna in gasilska družina pa sta pokazali, da v težkih trenutkih ne ostanejo sami.

Počivaj v miru, Aljaž. Naj bodo tvoji najbližji obdani z ljudmi, ki jim bodo v teh težkih dneh stali ob strani.