˝V Sloveniji tega ne bom dovolila!˝ Ljubljančanka zapustila lokal, ker je natakarica govorila srbsko

Vprašanje jezika v Sloveniji znova buri duhove. Vse več ljudi opaža, da se morajo v lokalih, trgovinah, pri dostavah ali celo v taksijih sporazumevati v angleščini, srbščini ali hrvaščini.

Slika je simbolična

Razpravo je dodatno razvnela objava Ljubljančanke, ki je po obisku lokala ob Ljubljanici zapisala, da jih je natakarica nagovorila v srbščini, zato so z družino odšli.

Primer je sprožil burne odzive in odprl širše vprašanje: koliko slovenščine bi moral znati vsak zaposleni, ki v Sloveniji dela neposredno s strankami?

Ženska je na Facebooku opisala svojo izkušnjo v lokalu Makalonca. Po njenih besedah jih je natakarica ob prihodu nagovorila v srbskem jeziku.

“Pride natakarica in nas nagovori v srbskem jeziku. Odšli smo ven, ne, to se nama je zdelo nesprejemljivo,” je zapisala.

Dodala je, da nima nič proti tujim delavcem, pričakuje pa vsaj osnovno znanje jezika države, v kateri nekdo dela.

“Pet stavkov bi se naučila. Ko pridemo na Hrvaško ali v Srbijo, se Slovenci trudimo govoriti njihov jezik. Tukaj, v Sloveniji, tega ne bom dovolila.“

Splet se je hitro razdelil

Objava je sprožila veliko komentarjev. Del ljudi se je z avtorico strinjal in poudarjal, da bi moral biti prvi stik s slovensko govorečo stranko v slovenskem jeziku.

Drugi so opozarjali, da se je treba zavedati tudi pomanjkanja kadra. Gostinstvo, trgovina in storitvene dejavnosti že dalj časa težko dobivajo zaposlene, zato delodajalci vse pogosteje zaposlujejo tuje delavce.

Nekateri komentatorji so zapisali, da razumejo, če se nekdo jezika šele uči. Pričakujejo pa vsaj osnovni pozdrav, naročilo in nekaj najpogostejših izrazov v slovenščini.

Pojavili so se tudi precej ostrejši odzivi. Nekateri so menili, da podjetje, ki ne more zagotoviti zaposlenih z osnovnim znanjem slovenščine, ne bi smelo prelagati posledic na stranke.

Kaj pravijo delodajalci?

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar je opozoril, da je pomanjkanje delovne sile v številnih panogah resen problem.

Po njegovih besedah se podjetja zato vse pogosteje odločajo za zaposlovanje ljudi iz tujine. Ob tem se pojavlja tudi težava pomanjkljivega znanja slovenščine.

“Žal prihaja zadnje čase zaradi pomanjkanja kadrov do vse bolj pogostega zaposlovanja tuje delovne sile, s tem pa tudi do pogostega nezadovoljstva zaradi pomanjkljivega znanja slovenščine.”

Delodajalci naj bi zaposlene poskušali čim hitreje vključiti v okolje in izboljšati njihovo znanje jezika. Vendar to pogosto traja.

Cvar zato opozarja na neprijetno realnost: marsikje je izbira med zaposlenim, ki slovenščine še ne govori dobro, in tem, da lokal sploh ne bi mogel normalno delovati.

Kaj določa zakon?

Zakon o javni rabi slovenščine določa, da morajo pravne osebe in samostojni podjetniki pri poslovanju s strankami na območju Slovenije uporabljati slovenščino.

Če je poslovanje namenjeno tudi tujcem, se lahko uporablja tudi tuji jezik. Toda slovenščina ostaja osnovni jezik poslovanja.

To pomeni, da ni težave, če natakar gosta najprej nagovori v slovenščini in nato po potrebi preide v angleščino, hrvaščino ali drug jezik.

Drugače pa je, če zaposleni s slovensko govorečo stranko sploh ne more komunicirati v slovenščini.

Delodajalci morajo za delovna mesta, kjer zaposleni prihajajo v stik s strankami, določiti tudi potrebno raven znanja slovenščine.

Pri javnih ustanovah so pravila še strožja

Pri državnih in javnih institucijah je uporaba slovenščine še pomembnejša.

Upravne enote, občine, sodišča, policija, zdravstveni domovi in druge javne službe morajo poslovati v slovenskem jeziku. Na območjih narodnih skupnosti se uporabljata tudi italijanščina oziroma madžarščina.

Za državljana je to pomembno predvsem zato, da lahko uradne postopke, zdravstvene informacije in druge pomembne zadeve razume jasno in brez nesporazumov.

Je osnovno znanje slovenščine preveč pričakovati?

Primer ene natakarice je tako odprl precej večjo razpravo.

Na eni strani je razumljivo pričakovanje, da bo človek v Sloveniji lahko osnovne storitve prejel v slovenščini. Jezik je pomemben del kulture, identitete in medsebojnega spoštovanja.

Na drugi strani pa je realnost trga dela. Veliko podjetij brez tujih delavcev danes preprosto ne bi moglo delovati.

Prav zato bi bila morda najbolj razumna pot vmes: tujim delavcem dati priložnost, da se jezika naučijo, od delodajalcev pa pričakovati, da jim pri tem dejansko pomagajo.

Ni treba, da vsak novi zaposleni že prvi dan govori popolno slovenščino. Težko pa je nasprotovati pričakovanju, da se bo človek, ki dela s slovenskimi strankami, naučil vsaj osnovnega sporazumevanja.

Spoštovanje deluje v obe smeri.