Hrvatica besna na slovenske turiste – ˝Zasedajo senco ves dan. Ko sem premaknila stole, je Slovenka pritekla…˝

Na hrvaških plažah se tudi letos ponavljajo spori zaradi tako imenovanega rezerviranja prostora z ležalniki, stoli, senčniki in drugo opremo.

Tokrat je razburjenje sprožil primer s plaže Varoš na otoku Pašman, kjer naj bi si skupina slovenskih turistov vsak dan zasedala najbolj zaželen prostor v senci.

Bralka portala Index.hr trdi, da so stoli na plaži ostajali tudi po več ur brez lastnikov, ko pa jih je zaradi pomanjkanja sence nekoliko premaknila, naj bi jo ena od Slovenk ostro napadla in pregnala.

Slika je simbolična

Po besedah bralke se je podobna praksa na plaži ponavljala iz dneva v dan.

Stoli naj bi bili zjutraj postavljeni na najboljši del plaže, nato pa naj bi njihovih lastnikov več ur sploh ne bilo.

Ker je sama zaradi zdravstvenih razlogov potrebovala senco, poleg tega pa je bila z majhnim otrokom, se je nekega dne odločila, da stole nekoliko premakne in na njihovo mesto položi svojo brisačo.

»Po nekaj minutah je pritekla ženska iz Slovenije«

Bralka je za Index.hr povedala:

»Sem onkološka bolnica, poleg tega sem bila z majhnim otrokom. Po nekaj minutah je pritekla ženska iz Slovenije, ki je, kolikor sem videla, nastanjena v apartmaju nad plažo. Napadla me je in me pregnala.«

Njene navedbe za zdaj predstavljajo njeno plat dogodka.

Prav zato je pomembno, da se okoliščine preverijo tudi pri drugih udeleženih in pri pristojnih službah.

Primer prijavila redarju

Dogodek je po lastnih besedah prijavila komunalnemu redarju Občine Pašman.

Trdi, da odziva ni bilo.

»Žal se pristojne službe niso odzvale, zato se moramo vsak dan spoprijemati s primeri, ko tujci kršijo predpise, se ob tem vedejo objestno, mi pa moramo to prenašati,« je še dejala.

Portal Index.hr je zato za pojasnila zaprosil tudi pristojnega redarja.

Zanimalo jih je, ali je prijavo res prejel in ali je na kraju kakorkoli ukrepal.

Ali lahko z brisačo res »rezerviraš« del plaže?

Prav tu se začne širša razprava, ki je na hrvaški obali že dolgo dobro znana.

Številni turisti zgodaj zjutraj na plažo prinesejo brisače, ležalnike ali stole, si z njimi označijo prostor, nato pa se vrnejo šele več ur pozneje.

Takšno ravnanje je za druge kopalce pogosto zelo moteče, posebej na manjših plažah, kjer je sence malo.

Hrvaška zakonodaja sicer takšnega rezerviranja sama po sebi ne prepoveduje povsem neposredno.

Vendar pa določa, da je pomorsko dobro namenjeno splošni uporabi in da ga lahko ljudje uporabljajo pod enakimi pogoji.

To pomeni, da si posameznik brez pravne podlage ne more preprosto prisvojiti dela javne plaže.

Brisača še ne pomeni lastništva prostora

Pomembno je tudi, da brisača, stol ali senčnik sami po sebi ne ustvarjajo izključne pravice do določenega prostora.

Če na plaži več ur ni nikogar, lahko lokalna skupnost glede takšnih predmetov določi svoja pravila.

Pristojne občinske oziroma mestne službe lahko v določenih primerih preverijo okoliščine in odredijo odstranitev predmetov, če ocenijo, da so namenjeni zgolj dolgotrajnemu rezerviranju prostora.

Ker ni enotnega pravila za vse hrvaške plaže, se konkretni ukrepi razlikujejo od občine do občine.

Spor zaradi sence, ki se ponavlja vsako poletje

Takšni spori se skoraj vsako poletje pojavijo na številnih lokacijah ob Jadranu.

Nekateri menijo, da je povsem normalno, da si nekdo z ležalnikom označi prostor, če se bo čez nekaj časa vrnil.

Drugi pa opozarjajo, da je javna plaža skupen prostor in da večurno »čuvanje« najboljšega dela plaže brez prisotnosti ni pošteno do drugih.

Še posebej občutljivo je, kadar gre za redke senčne dele plaže, ki jih potrebujejo otroci, starejši ali ljudje z zdravstvenimi težavami.

Največ šteje obzirnost

Pravila so eno, vsakdanja kultura na plaži pa drugo.

Veliko sporov bi bilo mogoče preprečiti že z osnovno obzirnostjo.

Če nekoga več ur ni, ni smiselno pričakovati, da bo ves ta čas del javnega prostora ostal nedotaknjen samo zato, ker je tam pustil stol.

Hkrati pa tudi premikanje tuje opreme brez pogovora lahko hitro sproži konflikt.

Najboljša rešitev je še vedno preprosta: manj »lastništva« nad javnim prostorom, več dogovora in več spoštovanja drugih.