˝Dragi Mario, hvala za vse˝: ganljivo slovo sodelavcev iz Doma starejših Lendava

V Domu starejših Lendava so se z veliko žalostjo poslovili od dolgoletnega sodelavca in prijatelja Maria, ki je bil pomemben del njihovega kolektiva in vsakdana stanovalcev.

Njegov odhod je sodelavce globoko pretresel, saj Mario zanje ni bil le sodelavec, temveč človek, ki je s svojo prisotnostjo, delom in odnosom pustil močno sled.

Ob slovesu so zapisali ganljive besede: »Ne odidejo tisti, ki ostajajo v naših spominih.«

V Domu starejših Lendava je zavladala žalost.

Poslovili so se od sodelavca, ki je bil dolga leta del njihovega vsakdana.

Od človeka, ki ni bil pomemben le zaradi svojega dela, temveč predvsem zaradi odnosa do ljudi.

»Bil je del zgodb, pogovorov in skupnih trenutkov«

Sodelavci so ob slovesu zapisali, da Mario ni bil le nekdo, s katerim so si delili delovno okolje.

Bil je veliko več.

»Bil je del zgodb, pogovorov, skupnih trenutkov in vsakdanjega življenja, ki smo ga delili med seboj.«

Takšne besede veliko povedo.

Pokažejo, da je bil Mario v domu prisoten ne le kot zaposleni, ampak kot človek, ki je gradil odnose.

S stanovalci.

S sodelavci.

Z ljudmi, ki so ga srečevali vsak dan.

Dolga leta je skrbel za stanovalce doma

Mario je bil po navedbah doma pomemben del kolektiva že od svojih zgodnjih poklicnih korakov.

S svojim delom je dolga leta skrbel za stanovalce doma in z njimi delil številne vsakdanje trenutke.

Prav ti majhni, vsakodnevni trenutki pogosto ostanejo najdlje.

Pogovor na hodniku.

Nasmeh.

Pomoč.

Beseda, izrečena ob pravem času.

In prav takšne stvari po odhodu človeka postanejo dragocen spomin.

Njegov odhod je bil prezgoden in nepričakovan

V kolektivu so poudarili, da jih je prezgodnji in nepričakovani odhod močno pretresel.

Ob izgubi bližnjega sodelavca ne ostane le prazno delovno mesto.

Ostane praznina v vsakdanjih navadah.

V pogovorih.

V trenutkih, ki so bili nekoč samoumevni.

Zapisali so:

»Njegov prezgodnji odhod nas je globoko pretresel in nas opomnil, kako neprecenljivi so ljudje, s katerimi vsak dan delimo del svojega življenja.«

»Ne odidejo tisti, ki ostajajo v naših spominih«

Posebej ganljiv je bil začetek njihovega slovesa.

»Ne odidejo tisti, ki ostajajo v naših spominih.«

Dodali so, da ljudje ostajajo v besedah, ki jih izrečemo, v trenutkih, ki jih nosimo s seboj, predvsem pa v srcih, kjer čas ne more izbrisati njihove sledi.

To je tudi bistvo njihovega sporočila.

Mario je odšel, a spomini nanj ostajajo.

Iskrena zahvala za vse

Ob koncu so se sodelavci od Maria poslovili še osebno.

»Dragi Mario, tebi pa iskrena hvala za vse trenutke, ki smo jih delili s teboj. Hvala za tvoje delo, tvojo prisotnost in za sled, ki si jo pustil med nami.«

Ob tem so svojcem, prijateljem in vsem, ki so ga imeli radi, izrekli iskreno in globoko sožalje.

Takšna slovesa so težka.

A hkrati pokažejo, koliko lahko en človek pomeni skupnosti.

Ne zaradi velikih besed.

Temveč zaradi tega, kar je vsak dan tiho dajal drugim.

In prav zato bo Mario, kot so zapisali v Domu starejših Lendava, še naprej ostal del njih.