Pirc Musarjeva dvignila glas: ˝Ne bom tiho, ko bo zunanja politika odstopala od ustave˝

29.08.2026 Slovenija Mega

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v nagovoru slovenskim diplomatom na Brdu pri Kranju jasno sporočila, da ne namerava molčati, kadar bo menila, da slovenska zunanja politika odstopa od ustavnih vrednot države.

Kot ključne vrednote je izpostavila svobodo, demokracijo, enakost, pravno državo in človekove pravice, ob tem pa nanizala tudi več kritik na račun potez aktualne vlade in drugih visokih predstavnikov države.

Posebej je opozorila na nekatere kadrovske in zunanjepolitične odločitve ter poudarila, da pristojnost za odločanje ne pomeni tudi imunitete pred javno presojo.

 

Nagovor diplomatskemu zboru je potekal za zaprtimi vrati, vsebino govora pa je pozneje posredoval urad predsednice.

Pirc Musarjeva je ob pohvalah slovenski diplomaciji precej jasno pokazala tudi, kje vidi težave.

»Ne bom tiho«

Predsednica je dejala:

»Kot predsednica Republike Slovenije imam skupaj z vami (…) odgovornost, da vsak dan varujem in uveljavljam vrednote, zapisane v ustavi. Tako bo tudi v prihodnje. Kot bo v prihodnje ostala tudi moja zaveza, da ne bom tiho, ko slovenska zunanja politika ne bo skladna z ustavnimi vrednotami naše države.«

S tem je jasno nakazala, da bo tudi v prihodnje javno opozarjala na poteze, ki jih bo ocenila kot neskladne z ustavnimi načeli.

 

Kritika zaradi Tanje Fajon

Med konkretnimi primeri je omenila tudi nasprotovanje kandidaturi nekdanje zunanje ministrice Tanje Fajon za posebno predstavnico Evropske unije za Sahel.

Po mnenju predsednice je Slovenija s tem zamudila priložnost za zasedbo pomembnega položaja v mednarodnih institucijah.

Kot je poudarila, takšnih možnosti za Slovenijo ni veliko.

 

Zmotili so jo tudi stiki Zorana Stevanovića

Kritična je bila tudi do potez predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića.

Kot problematično je ocenila napoved tesnejših odnosov z rusko dumo ter sprejem predsednika parlamenta Republike Srbske, še preden bi sprejel predstavnike skupščine Bosne in Hercegovine.

Po njenem mnenju takšne poteze pomenijo »pošiljanje napačnega sporočila v svet«.

Dodala je:

»Pri takem odnosu do ustavnih vrednot v zunanji politiki Slovenije ne morem sodelovati. To ni zunanja politika, ki je v interesu naše države.«

 

Posredno odgovorila tudi Janši

Predsednica se je dotaknila tudi vprašanja, kdo vodi zunanjo politiko.

S tem se je posredno odzvala na besede premierja Janeza Janše, ki je dan prej diplomatom dejal, da zunanjo politiko vodi vlada in da je to uradna politika države.

Pirc Musarjeva je odgovorila:

»Ne želim polemizirati o tem, kdo ima pristojnosti voditi zunanjo politiko. Te pristojnosti so določene z ustavo in zakonom. Želim pa jasno povedati, da pristojnost za odločanje ne pomeni imunitete pred javno presojo.«

 

Naslednje leto bo zahtevno

Predsednica je opozorila tudi na pomembne kadrovske odločitve, ki čakajo Slovenijo.

Naslednje leto bo namreč nove vodje dobilo 19 diplomatsko-konzularnih predstavništev.

Ker predsednica podpisuje ukaze o imenovanju novih veleposlanikov, je dala jasno vedeti, da bo pri izbiri dejavno sodelovala.

Dejala je:

»Poznate me in veste, da nameravam pri tem dejavno sodelovati.«

 

Posebej pomembni sosedje in Zahodni Balkan

Med prioritetami je izpostavila odnose s sosednjimi državami.

Dobri sosedski odnosi po njenem niso samoumevni, ampak so rezultat stalnega političnega dialoga.

Kot pomembna področja slovenske zunanje politike je omenila še:

• Evropsko unijo in Nato,
• srednjo Evropo,
• Zahodni Balkan,
• širitev Evropske unije.

Pohvalila je tudi vlogo Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov v letih 2024 in 2025.

 

»Multilateralizem je za male države eksistencialnega pomena«

Pirc Musarjeva je poudarila, da male države potrebujejo močne mednarodne institucije.

Po njenem je multilateralizem za Slovenijo in podobne države ključnega pomena.

Opozorila je tudi, da v Sloveniji še vedno obstaja prepričanje, da se slovenska zunanjepolitična pot konča pri članstvu v čezatlantskih institucijah.

Po njenem je bil tak pogled morda razumljiv pred dvema desetletjema, danes pa ni več dovolj.

 

Pohvala Kanadi in poziv manjšim državam

Kot pozitiven primer je omenila Kanado in njen odločen odziv na pritiske ZDA.

Ob tem je podprla tesnejše sodelovanje srednjih in manjših držav, ki po njenih besedah ne želijo pristajati na diktat velikih.

S tem je nakazala širšo vizijo slovenske zunanje politike, ki naj ne bi bila omejena zgolj na sledenje največjim zaveznikom.

»Če molčimo, smo posredno soudeleženi«

Predsednica je posebej poudarila tudi pomen spoštovanja mednarodnega prava in preganjanja zločinov proti človečnosti.

Dejala je:

»Če molčimo, smo posredno soudeleženi v teh zločinih.«

To je bil eden najostrejših delov njenega govora.

 

Opozorila tudi na okoljske teme

Ob koncu je poudarila še pomen okoljske politike.

Po njenem mora biti Slovenija pri okoljskih vprašanjih glasna in odločna.

Dodala je, da »zanikanje ali podcenjevanje okoljskih težav pomeni korak v preteklost«.

Nagovor je tako pokazal precej jasno linijo predsednice: slovenska zunanja politika mora po njenem ostati tesno vezana na ustavne vrednote, človekove pravice in mednarodno pravo.