Reberšek jasen: Če po letu dni ne znaš osnov slovenščine, socialna pomoč ne sme biti samoumevna

Poslanec Aleksander Reberšek je odprl razpravo o tem, ali bi moralo biti znanje slovenskega jezika povezano s pravico do denarne socialne pomoči.

Njegov predlog je jasen: človek, ki pride živet v Slovenijo, bi imel leto dni časa, da se nauči osnov slovenščine.

O svoji pobudi se je po lastnih navedbah pogovarjal tudi z ministrico za demografijo, družino in socialne zadeve Matejo Ribič.

Reberšek je na Facebooku zapisal:

»Z ministrico za demografijo, družino in socialne zadeve Matejo Ribič sem danes govoril tudi o mojem predlogu, da mora biti znanje slovenskega jezika pogoj za denarno socialno pomoč. Podal sem poslansko pobudo.«

»Eno leto časa, da se naučiš osnov«

Reberšek je svoj predlog predstavil zelo neposredno:

»Če prideš živet v Slovenijo, imaš eno leto časa, da se naučiš osnov našega jezika. Če se v enem letu nisi pripravljen naučiti niti osnov, potem socialna pomoč ne sme biti samoumevna. Pika.«

Po njegovem mnenju znanje jezika ni zgolj formalnost, ampak eden ključnih pogojev za vključevanje v družbo, iskanje zaposlitve in samostojno življenje.

Danes slovenščina ni splošni pogoj za socialno pomoč

Veljavna ureditev trenutno ne določa splošnega pogoja znanja slovenskega jezika za pridobitev denarne socialne pomoči.

To pa ne pomeni, da lahko pomoč avtomatično prejme vsak tujec, ki pride v Slovenijo.

Med tujci jo lahko pod določenimi pogoji uveljavljajo predvsem osebe z dovoljenjem za stalno prebivanje in stalnim prebivališčem v Sloveniji, osebe z mednarodno zaščito ter nekatere druge zakonsko določene skupine. Pri odločanju se upoštevajo tudi dohodki, premoženje in drugi pogoji.

Slovenska zakonodaja sicer znanje jezika na nekaterih področjih priseljevanja že zahteva.

Pri določenih postopkih podaljšanja dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine mora denimo polnoletni družinski član izkazati znanje slovenščine na preživetveni ravni.

Reberšek: »Nisem proti tujcem«

Poslanec poudarja, da svojega predloga ne vidi kot ukrep proti tujcem, ampak kot spodbudo k vključevanju.

»Nisem proti tujcem. Trdim pa, da če živiš v Sloveniji, se nauči slovensko. Kako naj se človek vključi v družbo, dobi službo in normalno zaživi, če ga naš jezik sploh ne zanima?«

Dodal je:

»Ne bomo se vedno mi prilagajali tistim, ki pridejo od drugod. Kdor pride k nam, naj spoštuje našo državo, naše zakone in tudi naš jezik. To je osnovno spoštovanje do države, v kateri živiš.«

Bi predlog lahko postal zakon?

Za uveljavitev Reberškove zamisli bi bila potrebna sprememba zakonodaje.

Določiti bi bilo treba predvsem:

• za katere upravičence bi novi pogoj veljal,
• kakšna raven znanja slovenščine bi bila potrebna,

• kako bi se znanje dokazovalo,
• ter katere izjeme bi bile mogoče.

Reberšek je poslanec NSi, ministrica Mateja Ribič pa vodi novoustanovljeno Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve.

Resor je prevzela junija letos, med napovedanimi prednostnimi nalogami pa je tudi krepitev učinkovitosti socialne politike.

Zdaj bo ključno vprašanje, ali bo pobuda dobila dovolj politične podpore, da bi lahko prerasla v konkreten predlog spremembe zakona.

Reberškov predlog je medtem že odprl širše vprašanje:

ali bi moralo biti osnovno znanje slovenskega jezika pričakovan del vključevanja človeka, ki želi dolgoročno živeti v Sloveniji in koristiti pravice iz njenega socialnega sistema?