Golob ostro nad Janšo: ˝Zaradi neumnih in nesmiselnih vojn vsi plačujemo dražjo nafto,˝ Janša odgovarja: V Gazi ni genocida

Razmere v Gazi in odnos Slovenije do Izraela so v državnem zboru sprožili ostro razpravo.

Predsednik Svobode Robert Golob je premierja Janeza Janšo vprašal o ravnanju izraelske vojske in slovenski zunanji politiki, Janša pa je zavrnil Golobovo uporabo izraza genocid.

»Odločiti se morate, ali boste prisegali na politično govorico ali na mednarodno pravo,« je Golobu odgovoril Janša.

Golob: V Gazi se izvaja genocid

Golob je v poslanskem vprašanju dejal, da se v Gazi izvaja genocid in da je bilo doslej ubitih več kot 30.000 otrok.

Premierja je vprašal, kako ocenjuje ravnanje izraelske vojske v Gazi, ravnanje nezakonitih izraelskih naseljencev ter dogajanje na Zahodnem bregu.

Janša je Golobovo opredelitev zavrnil.

Po njegovih besedah noben pristojni organ v skladu s konvencijo ZN o genocidu ni sprejel odločitve, ki bi pomenila pravnomočno mednarodnopravno ugotovitev genocida v Gazi.

Dejal je, da je mogoče govoriti o civilnih žrtvah, morebitnih kršitvah mednarodnega humanitarnega prava in drugih hudih kršitvah, vendar je izraz genocid po njegovem mnenju v tem primeru del političnega jezika.

»O genocidu pač ne moremo v skladu z mednarodnim pravom,« je dejal.

O opredelitvi genocida obstajajo velika nesoglasja

Vprašanje pravne opredelitve dogajanja v Gazi ostaja predmet mednarodnih postopkov in ostrih razprav.

Različni organi Združenih narodov, strokovnjaki za genocid ter organizacije za človekove pravice so dogajanje označevali oziroma obravnavali kot genocid, medtem ko dokončna sodna presoja v mednarodnih postopkih zahteva ločevanje med političnimi in strokovnimi ocenami ter pravnomočnimi sodnimi ugotovitvami.

Golob je ob tem opozoril na veliko število civilnih žrtev in posebej na trpljenje otrok.

Janša opozoril tudi na Sudan in Nigerijo

Janša je med nastopom pokazal fotografije žrtev iz Sudana in opozoril tudi na pobijanje kristjanov v Nigeriji.

»Zakaj se govori le o Gazi in Palestini? Ker je to neka politična govorica, ki skuša deliti svet na tiste, ki so za ubogo Palestino, in na tiste, ki so proti, ki so za genocidni Izrael. V resnici pa slika ni črno-bela,« je dejal.

S tem je želel opozoriti, da tudi drugod po svetu potekajo konflikti in nasilje, ki zahtevajo pozornost mednarodne skupnosti.

Golob zahteva odgovore glede slovenske zunanje politike

Razprava se je nato preselila na vprašanje odnosa Slovenije do Izraela.

Golob je opozoril, da je Slovenija kot edina članica EU glasovala proti izjavi, s katero bi Unija obsodila širjenje nezakonitih izraelskih naselbin na Zahodnem bregu.

Janšo je zato vprašal, kdo je sprejel takšno odločitev in zakaj.

Zanimalo ga je tudi, zakaj naj bi se pomembne spremembe slovenske zunanje politike sprejemale mimo državnega zbora.

Golob je premierju očital, da »zaradi neumnih in nesmiselnih vojn prijateljev sedanje vlade vsi plačujemo dražjo nafto in težje živimo«, ter dejal, da je Slovenijo osramotil pred Evropo in v Združenih narodih.

Janša: Odnose z Izraelom normaliziramo

Janša je odgovoril, da njegova vlada odnosov z Izraelom ne spreminja radikalno, temveč jih po njegovih besedah normalizira.

Zatrdil je, da so bili odnosi med državama od slovenske osamosvojitve do nastopa prejšnje vlade običajni.

»Pa nismo ukazovali univerzam, da ne smejo sodelovati z raziskovalnimi institucijami v Izraelu, nismo dajali izraelskih politikov na črne liste, nismo omejevali gospodarskega sodelovanja z Izraelom,« je navedel.

Ob tem je razpravo povezal tudi z nerešenimi vprašanji slovenske preteklosti.

»Na slovenski zemlji je več kot 700 prikritih morišč, še vedno nismo lastnih mrtvih pokopali, pa se ukvarjamo z Izraelom,« je dejal.

O zunanji politiki bi lahko razpravljal DZ

Golob z odgovori ni bil zadovoljen. Ocenil je, da premier ni pojasnil, kdo mu daje pravico spreminjati slovensko zunanjo politiko mimo parlamenta.

Zato je predlagal, da državni zbor na naslednji seji opravi širšo razpravo o slovenski zunanji politiki.

O njegovem predlogu naj bi poslanci odločali v okviru glasovanj.

Razprava je tako pokazala predvsem globoka nesoglasja glede Gaze, Izraela in smeri slovenske zunanje politike.

Ob velikem številu civilnih žrtev pa ostaja skupna odgovornost mednarodne skupnosti prizadevanje za zaščito nedolžnih ljudi, spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava ter iskanje poti do miru.