BURNO NA JANŠEVI PROSLAVI V KOPRU: Žvižgi med govorom, aktivistka prejela kar 1.750 evrov globe

Državna proslava ob dnevu suverenosti v Kopru, ki bi morala povezati Slovence ob spominu na osamosvojitev, je minila v znamenju političnih napetosti in glasnih protestov.

Med govorom predsednika vlade Janeza Janše so odmevali žvižgi in protestni vzkliki, posredovala pa je tudi policija.

Ena od protestnic je po lastnih navedbah prejela kar 1.750 evrov globe.

FOTO: Blaž Samec 

Janša govoril o enotnosti, medtem odmevali žvižgi

V nedeljo, 25. oktobra 2026, je na Ukmarjevem trgu v Kopru potekala državna proslava ob dnevu suverenosti in 35. obletnici odhoda jugoslovanske vojske iz Slovenije.

Slavnostni govornik, predsednik vlade Janez Janša, je poudaril pomen osamosvojitve, poguma slovenskega naroda in ohranjanja državne suverenosti.

V svojem nagovoru je spomnil, da je Slovenija leta 1991 dokazala svojo sposobnost obstoja kot samostojna država.

Posebej je izpostavil tudi pomen varnosti za stabilnost in gospodarski razvoj.

Toda njegov govor ni potekal brez prekinitev.

Slišati je bilo glasno žvižganje in vzklike protestnikov, ki so nasprotovali predsedniku vlade in nekaterim odločitvam organizatorjev proslave.

Policija posredovala, protestnica prejela visoko globo

Med protestom so posredovali policisti, ki so zbrane opozarjali, naj ne motijo državne prireditve.

Po podatkih Policijske uprave Koper je pri protestnem dogajanju sprva sodelovalo približno 20 ljudi, pozneje pa med 40 in 50. Policisti so identificirali tri kršitelje in uvedli prekrškovne postopke.

Med protestnicami je bila tudi Ljuba Miljuševič, ki je po svojih navedbah prejela 1.750 evrov globe.

Miljuševičeva je pojasnila, da je med govorom žvižgala, vendar naj bi ji policisti globo izrekli šele ob koncu slovesnosti, ko sama ni več žvižgala.

 

Kritike zaradi političnih delitev

Dogajanje je spremljalo tudi nezadovoljstvo dela politične in civilne javnosti.

Vesna Mikolič, predsednica Slovenskega centra PEN, je kritizirala način organizacije proslave ter opozorila na nevarnost ideološkega razdvajanja.

Kritike so se nanašale tudi na prisotnost vojske in policije ter na vprašanje sodelovanja predstavnikov veteranskih in borčevskih organizacij.

Na drugi strani so predstavniki vladajoče politike poudarjali, da je treba dan suverenosti posvetiti predvsem spominu na slovensko osamosvojitev in njen zgodovinski pomen.

Veteran osamosvojitvene vojne: »Škoda, saj se nismo za to borili.«

Med najbolj odmevnimi odzivi je bila izjava Edija Porošaka, veterana osamosvojitvene vojne, ki je izrazil razočaranje nad politično razdeljenostjo.

»Občutek imam, da je delitev več kot leta 1991 in to je sramota. Škoda, saj se nismo za to borili.«

Njegove besede opozarjajo na pomembno vprašanje: ali lahko Slovenci kljub različnim političnim prepričanjem skupaj praznujemo dogodke, ki so zaznamovali nastanek naše države?

Dan, ki nas spominja na skupno zgodovino

Dan suverenosti obeležujemo v spomin na 25. oktober 1991, ko so Slovenijo zapustili zadnji vojaki Jugoslovanske ljudske armade.

Ta zgodovinski dogodek je predstavljal pomemben korak k dokončni uveljavitvi samostojne in suverene države.

Letošnja slovesnost v Kopru je pokazala, da so pogledi na politiko in način obeleževanja zgodovine še vedno različni.

Ne glede na politične razlike pa ostaja osamosvojitev pomemben del skupne slovenske zgodovine. Prav spoštovanje različnih pogledov in pripravljenost na dialog sta lahko temelj bolj povezane družbe.