JANŠA ZNOVA UDARIL: ˝Levičarske vlade so naredile vse, da arhivi Udbe ostanejo v Beogradu!˝

Predsednik vlade Janez Janša je po odmevni napovedi, da Slovenija ne bo podprla nadaljnjega približevanja Srbije Evropski uniji brez izročitve arhivov nekdanjih jugoslovanskih služb, znova spregovoril.

Tokrat je pojasnil, da zahteva ni nova, ob tem pa ostro kritiziral nekdanje slovenske vlade.

Po njegovih besedah naj bi prav te omogočale, da pomembni zgodovinski dokumenti ostajajo v Beogradu.

 

»Ta zahteva ni nič novega«

Janez Janša se je v sredo, 28. oktobra 2026, na družbenem omrežju X odzval na očitke glede svojega pogojevanja slovenske podpore Srbiji pri približevanju Evropski uniji.

Po ponedeljkovi izjavi so se namreč pojavila vprašanja, zakaj podobnih pogojev ni tako odločno javno postavljal že v času, ko je Srbijo vodil Aleksandar Vučić.

Premier je odgovoril:

»Ta zahteva ni nič novega. V času vseh vlad pod vodstvom SDS smo to zahtevali. Srbija je to tudi obljubila. Gre za sporazum o sukcesiji.«

S tem je poudaril, da vprašanje arhivov nekdanjih jugoslovanskih služb po njegovem mnenju ni povezano zgolj z zadnjimi političnimi spremembami v Srbiji, temveč s starejšimi obveznostmi iz nasledstva nekdanje Jugoslavije.

Ostre besede na račun nekdanjih levih vlad

Janša se ni ustavil pri pojasnjevanju zahteve. V nadaljevanju objave je kritiziral tudi nekdanje slovenske vlade z levega političnega pola.

»Povsem nasprotno pa so levičarske vlade RS naredile vse, da arhivi ostanejo v Beogradu. V zameno za ta spregled so Srbiji prepuščale tudi veliko ostalega iz sporazuma o nasledstvu.«

Gre za Janševe politične očitke, za katere v objavi ni predstavil dodatnih dokazov ali konkretnih primerov domnevnega popuščanja Srbiji.

Njegove izjave so ponovno odprle razpravo o ravnanju preteklih slovenskih vlad in prizadevanjih za pridobitev dokumentacije nekdanjih jugoslovanskih služb.

Zakaj Slovenija zahteva arhive Udbe?

V ospredju so arhivi nekdanjih jugoslovanskih varnostnih in vojaških služb, med katerimi Janša posebej omenja Udbo, SDV, JLA in ZSNZ.

Dokumenti bi lahko vsebovali pomembne podatke o delovanju teh služb na slovenskem ozemlju, nadzoru državljanov ter političnih in varnostnih dogodkih pred osamosvojitvijo Slovenije.

Janša svojo zahtevo povezuje s sporazumom o vprašanjih nasledstva nekdanje SFRJ, ki ureja tudi vprašanja arhivskega gradiva.

Vprašanje je sicer zahtevnejše od same izročitve dokumentov. Pomembno je tudi, katero gradivo dejansko obstaja, kje se nahaja in katere določbe sporazuma se uporabljajo zanj.

Direktor Arhiva Republike Slovenije je v poročanju Dela opozoril tudi pred previsokimi pričakovanji glede tega, kaj bi bilo mogoče najti v beograjskih arhivih.

Srbiji postavil pogoj za nadaljevanje evropske poti

Spomnimo, Janša je že v ponedeljek, 26. oktobra, po zmagi študentske liste na parlamentarnih volitvah v Srbiji sporočil, da Slovenija pozdravlja možnost hitrejšega približevanja Srbije Evropski uniji.

Toda ob tem je jasno povedal, da Ljubljana ne bo podprla nadaljnjih korakov, dokler Beograd ne izroči zahtevanega arhivskega gradiva.

»Vendar ne bomo dali soglasja za kakršenkoli napredek, dokler Srbija ne izroči Sloveniji vseh arhivov Udbe, SDV, JLA, ZSNZ in ostalih nekdanjih služb SFRJ, ki se nanašajo na 🇸🇮.«

Ker je za ključne korake v procesu pristopanja k Evropski uniji potrebno soglasje držav članic, bi Slovenija z zadržanjem soglasja lahko vplivala na potek pogajanj.

V razpravi tudi Marta Kos in Igor Omerza

Janševa prvotna izjava je sledila sporočilu evropske komisarke za širitev Marte Kos, ki je po zmagi študentske liste Srbiji sporočila, da so vrata v Evropsko unijo odprta.

V razpravo se je vključil tudi publicist Igor Omerza, ki se že vrsto let ukvarja z raziskovanjem arhivov nekdanjih tajnih služb.

Omerza je avtor knjige Komisarka, v kateri Marti Kos očita sodelovanje z nekdanjo jugoslovansko tajno policijo.

Marta Kos je te očitke večkrat zanikala. Njeno domnevno sodelovanje zato ni predstavljeno kot dokazano dejstvo.

Se bo vprašanje arhivov končno premaknilo z mrtve točke?

Po političnih spremembah v Srbiji se odpira možnost novih pogovorov med Ljubljano in Beogradom.

Janša vztraja, da Slovenija ne zahteva ničesar novega, temveč izpolnitev obveznosti, za katere trdi, da jih je Srbija v preteklosti že sprejela.

Ali bodo nove srbske oblasti pripravljene odpreti vprašanje izročitve arhivov in kakšen bo njihov odgovor na slovensko zahtevo, za zdaj ostaja odprto.

Jasno pa je, da Janša vprašanje arhivov postavlja v ospredje odnosov s Srbijo in ga povezuje z njenim nadaljnjim približevanjem Evropski uniji.