Država vsak mesec razdeli skoraj 20 milijonov evrov socialne pomoči: podatki razkrivajo, kdo jo prejema

30.10.2026 Slovenija Mega

Število prejemnikov denarne socialne pomoči v Sloveniji se že več let zmanjšuje, država pa zanjo še vedno namenja skoraj 20 milijonov evrov mesečno.

Najnovejši podatki razkrivajo, kdo prejema pomoč, koliko denarja je izplačanega tujim državljanom in kje ima sistem nadzora še vedno pomanjkljivosti.

Denarna socialna pomoč je pomembna varnostna mreža za posameznike in družine, ki se znajdejo v finančni stiski. Namenjena je zagotavljanju osnovnih življenjskih potreb in dostojnega preživetja.

Ob tem pa se odpira tudi pomembno vprašanje: Kako zagotoviti, da pomoč resnično doseže tiste, ki jo potrebujejo, hkrati pa preprečiti morebitne zlorabe javnega denarja?

 

Število upravičencev občutno upada, izplačila ostajajo visoka

Podatki ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve kažejo, da se je število upravičencev od leta 2020 precej zmanjšalo.

Primerjava razkriva zanimive številke:

• December 2020: 105.778 upravičencev, skupaj 23,70 milijona evrov izplačil.

• Julij 2026: 67.181 upravičencev, skupaj 19,93 milijona evrov izplačil.

V dobrih petih letih se je število upravičencev tako zmanjšalo za 38.597 oziroma približno 36,5 odstotka.

Kljub temu se mesečni znesek izplačil še naprej giblje okoli 20 milijonov evrov.

Pomembno je poudariti, da število upravičencev ni enako številu prejemnikov. Posamezen prejemnik lahko namreč uveljavlja pomoč tudi za svoje družinske člane.

 

Koliko znaša denarna socialna pomoč?

Višina pomoči je odvisna od dohodkov, premoženja, števila družinskih članov in drugih zakonsko določenih okoliščin.

Po podatkih iz oktobra 2026 znašajo nekateri osnovni zneski:

• 507,43 evra za samsko osebo oziroma prvo odraslo osebo.

• 639,36 evra za prvo odraslo osebo, ki je delovno aktivna od 60 do 128 ur mesečno.

• 766,22 evra za prvo odraslo osebo, ki je delovno aktivna več kot 128 ur mesečno.

To so zakonsko določeni zneski za posamezne kategorije, dejanska višina priznane pomoči pa je odvisna od okoliščin upravičenca.

 

Kateri tuji državljani prejemajo največ socialne pomoči?

Ministrstvo je objavilo tudi podatke o državljanstvu prejemnikov za obdobje med letoma 2022 in 2025.

Leta 2025 je bilo med tujimi državljani največ prejemnikov iz Bosne in Hercegovine, Kosova in Severne Makedonije.

Podatki o povprečnih mesečnih izplačilih kažejo:

Državljanstvo	Povprečno število prejemnikov mesečno	Povprečna mesečna izplačila
Bosna in Hercegovina	1.468	skoraj 530.000 €
Kosovo	896	390.800 €
Severna Makedonija	510	223.300 €
Srbija	Ni navedeno	več kot 100.000 €

Več kot 20.000 evrov mesečno je država v povprečju nakazovala tudi državljanom Hrvaške, Ukrajine, Bolgarije, Rusije, Sirije in Afganistana.

Pri razumevanju teh podatkov je treba upoštevati, da gre za skupna izplačila posameznim skupinam prejemnikov, ne za zneske, ki bi jih prejeli posamezniki.

 

Koliko socialne pomoči prejemajo Romi? Podatkov ni

Eno od pomembnih vprašanj ostaja brez odgovora.

Ministrstvo ne vodi evidence upravičencev glede na narodnost. Zato tudi ni uradnega podatka o tem, koliko prejemnikov denarne socialne pomoči je pripadnikov romske skupnosti.

Prav tako ni ločenih statističnih podatkov glede na invalidnost ali zdravstvene težave prejemnikov.

To pomeni, da celovitega pregleda nad sestavo vseh skupin upravičencev ni mogoče pripraviti.

 

Med brezposelnimi več kot 16.000 prejemnikov pomoči

Podatki Zavoda RS za zaposlovanje kažejo, da je konec avgusta 2026 denarno socialno pomoč prejemalo 16.684 registriranih brezposelnih oseb.

To je predstavljalo 37,4 odstotka vseh registriranih brezposelnih.

Med prejemniki je bilo tudi 10.265 dolgotrajno brezposelnih oseb, kar je predstavljalo 61,8 odstotka te skupine prejemnikov.

Podatek je pomemben tudi zato, ker denarna socialna pomoč ni namenjena samo brezposelnim.

Prejemajo jo lahko tudi zaposleni z nizkimi dohodki, starejši, samozaposleni, kmetje in osebe, ki so trajno nezmožne za delo.

 

Kako dolgo ljudje prejemajo pomoč? Država nima statistike

Presenetljiv je tudi podatek, da ministrstvo ne vodi statistike o povprečnem trajanju prejemanja denarne socialne pomoči.

Na ministrstvu pojasnjujejo:

»Menimo, da bi bila takšna evidenca lahko zavajajoča, saj med upravičenci do denarne socialne pomoči niso le brezposelne osebe, ampak tudi osebe oziroma družine z nizkimi dohodki, na primer zaposlene osebe, osebe, ki opravljajo samostojno ali kmetijsko dejavnost, starejše osebe, osebe, trajno nezmožne za delo in tako dalje,«

Podobno velja za podatke o zlorabah. Ministrstvo nima celovite statistike o njihovem številu in naravi.

Poudarjajo, da je treba razlikovati med namernim prikrivanjem podatkov in primeri, ko do neupravičenega izplačila pride zaradi sprememb okoliščin ali časovnega zamika pri obdelavi podatkov.

Zato iz razpoložljivih številk ni mogoče zanesljivo ugotoviti, koliko ljudi sistem namenoma zlorablja.

 

Nadzor so okrepili: preverjajo podatke iz 48 uradnih evidenc

Pristojni zagotavljajo, da so v zadnjih letih uvedli več ukrepov za preprečevanje neupravičenih izplačil.

Centri za socialno delo lahko prek informacijskega sistema dostopajo do podatkov iz 48 uradnih evidenc, ki vsebujejo informacije o dohodkih, premoženju in drugih okoliščinah posameznikov.

Vzpostavljen je tudi sistem samodejnih opozoril, ki pristojne obvesti o pomembnih spremembah.

Med njimi so sprememba prebivališča, izguba statusa brezposelne osebe, sprememba šolskega statusa in druge okoliščine, ki lahko vplivajo na upravičenost do pomoči.

Če se ugotovijo nepravilnosti, lahko center za socialno delo ponovno odloča o pravici.

Oseba, ki je pomoč neupravičeno prejela, mora sredstva vrniti. Pri določenih kršitvah lahko za tri mesece izgubi možnost ponovnega uveljavljanja pravice, ob sumu goljufije pa je mogoča tudi kazenska ovadba.

 

Največja pomanjkljivost: premoženje in dohodki v tujini

Na ministrstvu priznavajo, da je ena največjih pomanjkljivosti sistema omejen dostop do podatkov o premoženju in dohodkih upravičencev v tujini.

Slovenija namreč nima neposrednega dostopa do vseh ustreznih evidenc drugih držav.

Zato morajo prosilci v vlogah navesti tudi morebitne dohodke in premoženje v tujini.

Na ministrstvu poudarjajo:

»Gre torej za odločanje na podlagi izjave stranke, podano pod kazensko in materialno odgovornostjo, z namenom, da se lahko stranki, če se pozneje ugotovi, da je podatke prikazovala lažno ali jih je zamolčala, to pravico za nazaj odvzame,«

Pristojni preverjajo tudi podatke o prijavljenih tujih bančnih računih.

V preteklosti so se pojavljale še težave s fiktivnimi prijavami prebivališča. Zakonodaja zato določa, da mora upravičenec v Sloveniji tudi dejansko prebivati.

 

Socialna pomoč mora ostati pomoč potrebnim, ne priložnost za zlorabe

Podatki odpirajo pomembna vprašanja o učinkovitosti slovenskega socialnega sistema.

Na eni strani je treba zaščititi ljudi, ki zaradi bolezni, invalidnosti, starosti, izgube zaposlitve ali drugih težkih okoliščin potrebujejo pomoč. Na drugi strani pa je nujno zagotoviti odgovorno porabo javnih sredstev in učinkovit nadzor.

Družba, ki temelji na solidarnosti, sočutju in odgovornosti, ne sme pozabiti na najranljivejše. Prav tako pa ne sme dopuščati namernega izkoriščanja pomoči, namenjene ljudem v resnični stiski.

Pravičen sistem je tisti, ki pomaga potrebnim, spodbuja delo in samostojnost ter preprečuje zlorabe.

Ob razpravi o morebitnem pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristnim delom zato ostaja bistveno vprašanje:

Kako bi morali v Sloveniji urediti denarno socialno pomoč, da bi bila pravična do prejemnikov in hkrati odgovorna do vseh davkoplačevalcev?