Po smrti 32-letnega Kristiana Periša novi pretresljivi podatki: v treh letih v bolnišnici umrlo kar 201 pacientov, direktorica odstopila

13.11.2026 Zanimivosti Mega

Tragična smrt 32-letnega Kristiana Josipa Periša, ki je oktobra umrl v zagrebški psihiatrični bolnišnici Sveti Ivan, dobiva nove razsežnosti.

Hrvaška zdravstvena inšpekcija je ugotovila resne nepravilnosti pri ravnanju s pokojnim pacientom, direktorica bolnišnice Majda Grah pa je podala nepreklicni odstop.

Javnost so dodatno pretresli podatki o številu umrlih pacientov: v tej ustanovi je med letoma 2022 in 2024 umrlo kar 201 ljudi, občutno več kot v drugi veliki zagrebški psihiatrični bolnišnici Vrapče.

Kaj se je dogajalo za vrati ustanove, kjer bi morali biti pacienti deležni varnosti in strokovne pomoči?

 

Po Kristianovi smrti zdravstvena inšpekcija odkrila resne nepravilnosti

ZAGREB – Primer smrti 32-letnega Kristiana Josipa Periša, ki je 21. oktobra 2026 umrl na Kliniki za psihiatrijo Sveti Ivan na zagrebškem Jankomiru, še naprej pretresa Hrvaško.

Po objavi posnetkov nadzornih kamer in aretaciji štirih zdravstvenih tehnikov so zdaj v javnost prišli tudi prvi rezultati zdravstvenega inšpekcijskega nadzora.

Ti so pokazali resne nepravilnosti pri fizičnem omejevanju gibanja pacienta in dokumentiranju opravljenih postopkov.

Po ugotovitvah inšpekcije zdravstveno osebje ni ravnalo skladno s predpisanimi protokoli.

Preiskava se zato nadaljuje, pristojni organi pa ugotavljajo tudi odgovornost vodstva bolnišnice.

 

Direktorica Majda Grah podala nepreklicni odstop

V četrtek, 12. novembra 2026, je odmevala tudi novica, da je direktorica klinike Majda Grah odstopila s položaja.

Njen nepreklicni odstop je na izredni seji sprejel svet zavoda.

Iz bolnišnice so sporočili, da se je za odstop odločila, da bi preprečila nadaljnjo škodo ugledu ustanove po tragični smrti pacienta.

Grahova je bila na čelu klinike približno leto dni.

Že pred odstopom je izredno odpustila štiri zdravstvene tehnike, ki so osumljeni sodelovanja pri nasilnem ravnanju s Kristianom.

Toda prve ugotovitve inšpekcije so odprle vprašanja tudi o ravnanju vodstva bolnišnice po njegovi smrti.

 

Posnetke nadzornih kamer pregledali šele skoraj dva tedna po smrti

Ena od posebej zaskrbljujočih ugotovitev se nanaša na časovni potek odzivanja bolnišnice.

Po podatkih inšpekcije je bila direktorica o Kristianovi smrti obveščena že 21. oktobra okoli 22.25.

Naslednji dan je naročila, naj se posnetki nadzornih kamer ohranijo.

Toda pregledali naj bi jih šele 4. novembra, skoraj dva tedna po smrti pacienta.

Po direktorčinih pojasnilih naj bi takrat prvič ugotovili, da so posamezni zaposleni s Kristianom ravnali neprimerno.

Policijo so obvestili 5. novembra, posnetke pa so ji predali naslednji dan.

Zdravstvena inšpekcija je opozorila tudi na nepravilnosti pri obveščanju pristojnega ministrstva.

Grahova naj bi po svojih navedbah ne vedela, da je treba takšen dogodek prijaviti ministrstvu za zdravstvo.

Inšpektorji so izpostavili še vprašanje ustreznega usposabljanja zdravstvenih delavcev.

Zakaj so bili ključni posnetki pregledani šele toliko dni po smrti in ali bi morali odgovorni ukrepati prej?

To sta le dve izmed vprašanj, na kateri bo morala odgovoriti nadaljnja preiskava.

 

Štirje zdravstveni tehniki v priporu zaradi suma težkega umora

Spomnimo, Kristian je v bolnišnico prišel po strokovno pomoč zaradi duševne stiske.

Toda njegovo zdravljenje se je končalo tragično.

Po poročanju hrvaških medijev posnetki nadzornih kamer prikazujejo, kako več zaposlenih fizično zadržuje pacienta, ki je bil privezan na posteljo.

Vidni naj bi bili tudi udarci, pritiskanje na njegovo telo in prekrivanje obraza z blazino.

Zaradi suma težkega umora so štirje zdravstveni tehniki končali v preiskovalnem priporu.

Kazenska preiskava še poteka, zato njihova odgovornost še ni pravnomočno ugotovljena.

Primer je sprožil številne odzive in zahteve, da se temeljito raziščejo vsi dogodki, ki so privedli do Kristianove smrti.

 

Novi podatki: v treh letih na Jankomiru umrlo 201 pacientov

Ob preiskavi Kristianove smrti so v hrvaški javnosti pozornost pritegnili tudi podatki o umrljivosti v zagrebških psihiatričnih ustanovah.

Po podatkih iz Statističnega letopisa mesta Zagreb, ki jih povzemajo hrvaški mediji, je med letoma 2022 in 2024 na Kliniki za psihiatrijo Sveti Ivan na Jankomiru umrlo 201 pacientov.

Za primerjavo: v istem obdobju je bilo v psihiatrični bolnišnici Vrapče zabeleženih 132 smrti, čeprav je ta ustanova obravnavala več pacientov.

Podatki so naslednji:

Leto	Umrli na Jankomiru	Umrli v Vrapčah
2022	78	49
2023	72	51
2024	51	32
Skupaj	201	132

Razlika je opazna tudi pri številu pacientov.

Leta 2024 je bolnišnica Vrapče obravnavala 6.543 pacientov, Jankomir pa 5.019.

Kljub manjšemu številu pacientov je bilo na Jankomiru zabeleženih več smrti.

Podobne razlike so bile prisotne tudi v predhodnih letih.

 

Toda pomembno je poudariti: ti statistični podatki sami po sebi ne dokazujejo nepravilnega zdravljenja, nasilja ali odgovornosti bolnišnice za smrti pacientov.

Za strokovno primerjavo je treba upoštevati starost, zdravstveno stanje, diagnoze in druge značilnosti pacientov ter način zbiranja statističnih podatkov.

Kljub temu so številke v zagrebški mestni skupščini sprožile vprašanja o delovanju obeh ustanov.

 

Jankomir so spremljali zapleti že v preteklosti

Klinika za psihiatrijo Sveti Ivan se v središču javne pozornosti ni znašla prvič.

Konec leta 2024 so njeno delo preverjali tudi po napadu na osnovni šoli Prečko v Zagrebu, kjer je 19-letnik z nožem ubil sedemletnega otroka in poškodoval več drugih ljudi.

Napadalec se je pred dogodkom zdravil v dnevni bolnišnici na Jankomiru.

Takratni zdravstveni in strokovni nadzori niso ugotovili nepravilnosti pri njegovi obravnavi.

Zato tega primera ni mogoče predstavljati kot dokaz predhodnih strokovnih napak bolnišnice.

Novo pozornost so ustanovi prinesle tudi preiskave nekdanjega direktorja Vladimirja Grošića.

Ta je bil konec leta 2025 razrešen, potem ko so ga pristojni organi osumili korupcijskih kaznivih dejanj, povezanih z oddajo gradbenih poslov pri obnovi dela bolnišnice.

Pozneje se je v ustanovo vrnil kot zdravnik na oddelku za demenco.

Gre za ločen primer, ki ni neposredno povezan s Kristianovo smrtjo.

 

Oglasili so se tudi nekdanji pacienti

Po objavi posnetkov domnevnega nasilja nad Kristianom so se v hrvaških medijih začeli oglašati tudi ljudje, ki trdijo, da so bili v preteklosti na Jankomiru deležni neprimernega ravnanja.

Posebej odmeva pričevanje osebe, ki naj bi na posnetku prepoznala zdravstvenega tehnika, povezanega z domnevnim nasiljem nad drugim pacientom januarja 2026.

Priča trdi, da naj bi ta zaposleni takrat fizično napadel privezanega pacienta in mu grozil, naj o dogodku ne govori.

Po poročanju Jutarnjega lista naj bi bila v zvezi s tem primerom podana tudi kazenska ovadba, pristojno državno tožilstvo pa naj bi izvajalo poizvedbe.

Tudi te navedbe so za zdaj predmet preverjanja in jih ni mogoče obravnavati kot dokazana dejstva.

Dodatna pričevanja pa so okrepila pozive k temeljitemu preverjanju dela zdravstvenega osebja in mehanizmov nadzora.

 

Po prvih odzivih podpore sledila zgroženost

Po odpovedih štirim zdravstvenim tehnikom se je pred bolnišnico zbrala skupina njihovih sodelavcev, ki je želela izraziti podporo odpuščenim.

Ko pa so bili javno objavljeni posnetki ravnanja s Kristianom, se je odziv javnosti močno spremenil.

Po poročanju hrvaških medijev so nekateri zaposleni obžalovali prvotno izraženo podporo.

Obenem so se na družbenih omrežjih pojavile tudi grožnje zaposlenim v bolnišnici.

Zaradi varnosti so bile v okolici ustanove okrepljene policijske patrulje.

Ob tem je pomembno razlikovati med posamezniki, ki so osumljeni kaznivih dejanj, in drugimi zdravstvenimi delavci, ki svoje delo opravljajo strokovno in odgovorno.

Grožnje in nasilje niso sprejemljiv odgovor na nobeno preiskavo.

 

Kristianova družina pričakuje resnico, javnost pa odgovore

Tragična smrt 32-letnega Kristiana Josipa Periša je odprla številna vprašanja o varnosti pacientov, nadzoru nad zdravstvenim osebjem in odgovornosti vodstva.

Zdaj, ko je inšpekcija potrdila resne nepravilnosti, direktorica pa je odstopila, bo pomembno predvsem to, kaj bodo pokazali nadaljnji postopki.

Ali so zaposleni spoštovali pravila? Zakaj vodstvo ni ukrepalo prej? Ali so bili nadzorni mehanizmi ustrezni? In katere spremembe so potrebne, da bi preprečili podobne tragedije?

To so vprašanja, ki zahtevajo jasne, strokovne in preverljive odgovore.

Kristianova družina, ki jo je po njegovi smrti prizadela tudi izguba nerojenega otroka njegove zaročenke, si zasluži resnico in spoštljivo obravnavo.

Nobena zdravstvena ustanova ne bi smela biti prostor, kjer se človek počuti ogroženega prav takrat, ko najbolj potrebuje pomoč.

Vsak pacient, ne glede na svojo bolezen ali duševno stisko, ima pravico do strokovnega zdravljenja, varnosti in človeškega dostojanstva.

Naj bo Kristianova tragična zgodba razlog za temeljito preiskavo, pravično ugotavljanje odgovornosti in ukrepe, ki bodo varovali druge paciente.