Ta fantek je dal naslov popolnemu neznancu! TO, kar se pojavi na njegovih vratih je neverjetno!

Ta zgodba se je pojavila na spletu in ga obrnila na glavo!

Fantek je bil na vozičku, pogrešal je svojega očeta. Potem pa se je nekdo pojavil na vratih in naredil nekaj neverjetnega! "Bil sem v predmestju nekega malega mesteca, ko sem poskušal doseči lokacijo pred tem, ko bo sonce zašlo. CB postajo sem imel na kanalu 1-9, nakar sem zaslišal po radiu fantkov glas.Rekel je:" Je kdo tukaj? Dajte no tovornjakarji, odgovorite Teddy medvedku." Približal sem mikrofon k sebi in mu rekel:"Imaš me, Teddy medvedek." In fantkov glas se je spet pojavil."

"Vem, da vas ne smem nadlegovati. Mama je rekla, da ste zelo zaposleni, ampak sem zelo osamljen in pomaga če govorim s kom. To je vse, kar lahko počnem, saj ne morem hoditi." "Rekel sem mu, da bom jaz govoril z njim koliko časa bo želel." "To je bil mikrofon mojega očeta. Zdaj verjamem, da je moj, saj je moj oče umrl. Umrl je na poti, ki je bila zaradi snega zelo slaba. Mama zdaj mora delati toliko bolj, jaz pa ji nisem prav nič v pomoč, saj ne zmorem nič narediti brez nog. Reče mi, da naj ne skrbim ampak včasih jo ponoči slišim jokati." 

"Ena stvar je, ki si jo najbolj želim. Vem, da ste zaposleni, da bi se ukvarjali z menoj. Moj oče me je včasih vzel s sabo na pot, no ampak tudi to se je končalo saj ga ni več med nami." "Težko sem požiral in nisem se mogel zbrati, saj sem takoj pomislil na svojega otroka v Greenvillu. "

"Oče je želel mene in mamo vzeti s  sabo na pot pozneje letos. Rekel mi je tudi:"Ta stari tovornjak bo nekoč tvoj Teddy medvedek". Zdaj vem, da nikoli ne bom mogel voziti 18 kolesnika. Ta stara CB postaja pa me drži zraven mojih prijateljev tovornjakarjev. Zdaj pa se moram posloviti, saj se bo mama vrnila domov. Zakričite, ko se boste peljali tu mimo. Srečen bom, če se bo kdo pogovarjal z mano." 

"Kje si doma, sem ga vprašal. Dal mi je svoj naslov, jaz pa nisem niti za sekundo okleval. Tovor bo pač moral malo počakati.obrnil sem tovornjak in se odpravil na Jacksonovo ulico 229. Verjamem, da je prav vsak tovornjakar, ki se je peljal mimo, zaslišal Teddyjev glas. Prispel sem do njegovega stanovanja. Ko sem ga dvignil s stola sem videl srečo. Poklicala sva kar nekaj tovornjakarjev in prav vsak se nama je oglasil. Dal mi je roko in rekel:"Se slišiva spet drugič." Dobil sem solze na obraz. Ko sem se začel peljati sem zaslišal glas. Bila je Teddyjeva mama. Za prav vsakega od vas bom izrekla molitve. Pravkar ste mojemu fantku uresničili želje. Pred tem, ko bom začela jokati, se bom poslovila. 10-4 in nasvidenje."