10 katastrof, ki lahko naš planet spremenijo do neprepoznavnosti - Zgodijo se lahko KDAJKOLI!

Vsak znanstvenik na tem svetu ve, da se bo naš planet skozi leta spreminjal.

Vsak človek ve, da smo za to zaslužni tudi sami, saj z našim onesnaževanjem pridno nalagamo drva na ogenj.

Pa ste vedeli, da lahko praktično kdarkoli v naslednjih letih pride do katastrofe, ki bo preoblikovala naš planet?

Ne le virusi, z leti nam bo vedno bolj nagajalo tudi podnebje.

Danes sem se odločil, da vam bom pokazal 10 katastrof, ki se lahko zgodijo praktično kdarkoli.

Yellowstonski izbruh

Yellowstone je nacionalni park velikosti 898 hektarov, ki med naštetimi katastrofami menda najbolj ogroža človeštvo. O tem, da bo šlo v Yellowstonu, v narodnem parku, ki se razteza v ameriških zveznih državah Wyoming, Montana in Idaho, zares, govori že izredna aktivnost tal.

Na območju ognjenika je namreč vsako leto okoli 200 potresov. V narodnem parku (uradno so ga razglasili leta 1872) je več gejzirjev kot na vsem svetu skupaj, najaktivnejši pa potisne vodo tudi 120 metrov visoko. Pravijo, da yellowstonski ognjenik izbruhne vsakih 600.000 let, od zadnjega izbruha pa naj bi minilo okoli 640.000 let.

Če je to res, potem Yellowstone s svojo erupcijo celo malce zamuja. Ko pa bo izbruhnil, bo to brez opozorila in težave bomo imeli vsi. Nekje smo prebrali, da bo šlo za eksplozijo, ki jo lahko primerjamo z eksplozijo dinamita, visokega 13 kilometrov in v velikosti Anglije. Predvidevajo, da bo preživelo le kakšnih pet odstotkov zemljanov, Zemlja pa se bo za dolga leta zavila v mračno vulkansko zimo.

Izbruh na jezeru Toba

Toba na Sumatri je največje vulkansko jezero na svetu. Na tem mestu v Indoneziji naj bi se zadnja velika vulkanska erupcija zgodila pred 74.000 leti, ko naj bi v ozračje prišlo kar 2.800 kubičnih kilometrov vulkanskega pepela in lave, kar je menda celo 12 odstotkov več kot ob zadnjem izbruhu v Yellowstonu.

Strokovnjaki sicer ne napovedujejo konca sveta – čeprav je jasno, da bo erupcija vplivala na vse človeštvo. V neposredni nevarnosti naj bi bilo okoli 50 milijonov ljudi, in ker je super vulkan od morja oddaljen le 40 kilometrov, naj bi pustošili tudi super cunamiji.

Vir: Facebook

Campi Flegrei

Pozabite na Vezuv. Za mnoge, tudi za strokovnjake, je ognjenik zahodno od Neaplja najnevarnejši v Evropi, ko govorimo o tem, kdaj naj bi izbruhnil, pa celo najnevarnejši, najaktivnejši večji vulkan na svetu. Campi Flegrei (ali goreča polja) je delno pod vodo, drugače pa je najvišje na 458 metrih. Nazadnje je izbruhnil leta 1538, po novem pa naj bi izbruhnil v petih do desetih letih in v Italiji ogrozil milijone življenj, hkrati pa naj bi z vulkanskim pepelom prekril vso Evropo. Zadnji potres na tem območju je bil 22. avgusta 2017.

Vir: facebook

Orjaški cunami

Največji cunami, ki nam ga obetajo, naj bi se v bližnji prihodnosti zgodil na Karibih. Šlo naj bi za posledico erupcije vulkana Cumbre Vieja na Kanarskih otokih, ki naj bi s svojo milijonsko maso v velikem delu strmoglavil v morje. Nastali val naj bi potoval s hitrostjo 800 kilometrov na uro in potem z neverjetno višino 100 metrov trčil ob obalo ZDA, natančneje ob Florido, Karibe in celo Anglijo. Skeptiki pravijo, da so izračuni dr. Daya in dr. Warda, ki sta katastrofo napovedala, pretirani, saj je bolj verjetno, da se bo ognjenik v morje sesedal postopoma.

The Big One

Če ste videli film Prelomnica Sv. Andreja, potem veste, o čem govorimo. Govorimo o potresu tudi do devete stopnje, ki naj bi dobesedno uničil Kalifornijo. Potres z imenom »veliki«, če prevedemo, naj bi napovedovale vse geološke raziskave, zgodil pa naj bi se ravno zaradi omenjene prelomnice, ki naj bi bila najbolj nestabilna na planetu. Udarni valovi, ki jih utegne povzročiti potres, bodo potovali z neverjetnih 11.600 kilometrov na uro. Škoda bo neizmerljiva, ljudstvo bo brez možnosti, saj jih bodo alarmi lahko opozorili komaj deset sekund pred potresom.

Izbruh Kilauea

Pravijo, da eden od petih vulkanov na Havajih pomeni veliko nevarnost. Podobno kot v nekaterih drugih primerih naj bi se ob izbruhu Kilauea del gore odtrgal (gre za južno pobočje) in čofnil v ocean. Govorijo kar o 12.000 kubičnih metrih kamenja, ki bi lahko povzročilo valove, visoke neverjetnih 400 metrov, in ti valovi bi hitro potovali proti celinam. Menda se je podobno zgodilo pred 120.000 leti pri vulkanu Mauna Loa. Za zdaj pa so na Havajih mirni, omenjeni ognjenik je ena najpomembnejših turističnih destinacij v teh krajih.

Potres na otoku Izo

Le še malo časa ima dr. Masaaki Kimura, ki je s svojo novo tehniko napovedal katastrofalni potres devete stopnje na Japonskem. Znanstvenik je namreč objavil novico, da serija manjših potresov najavlja eno največjih katastrof na Japonskem. Po mnenju seizmologa z Univerze Ryukyus naj bi potres, ki se bo zgodil leta 2017 (!), presegel moč tistega z 11. marca 2011 na Honšuju, ki je ob veliki moči ustvaril tudi devet metrov visoke valove in zahteval skoraj 16.000 življenj. Kimura je napovedal tudi tisti potres, a ga niso poslušali.

Velika sončna nevihta

Do leta 2025 se bo zgodila največja naravna katastrofa, ki jo bo povzročila močna sončna aktivnost. Pojav je sicer cikličen, zgodi se vsakih deset ali enajst let, in skozi zgodovino se zares še ni zgodilo nič strašnega, pravijo nekateri, a leta 2012 so se nakazale možnosti za katastrofo, čeprav naj bi najmočnejši val Zemljo za las zgrešil, pravijo drugi. Ko bo šlo zares, bomo lahko pozabili na GPS in satelitske komunikacije, prizadeta bodo električna omrežja, ne bo računalnikov, interneta, telefonov… Po sončnem šoku bo naš planet okreval od štiri in deset let.

Asteroidi

Bojda je samo vprašanje časa, kdaj bo planet zadel asteroid. Konec koncev se je to zgodilo tudi v preteklosti. In čeprav treznejši omenjajo, da morilskega asteroida ne bo vsaj še 100 let, nam je na spletnih straneh uspelo prebrati, kaj namigujejo preroki. Uničevalne skale iz vesolja utegnejo zadeti Zemljo leta 2017, 2026, 2035, 2036, in čeprav bo leta 2039 dokončno konec sveta, bodo padali tudi leta 2040. Resnejši strokovnjaki pravijo, da bo v prihodnosti na voljo tehnologija, ki bo kos vsem asteroidom: ali jih bo uničila ali pa vsaj spremenila njihovo pot.

Izbruh Fudžija

Enkrat do leta 2053 napovedujejo izbruh ognjenika na japonski sveti gori Fudži. V zadnjih letih na Japonskem zelo natančno spremljajo seizmično aktivnost svojih vulkanov. Pravijo, da je od 110 vulkanov na Japonskem 47 aktivnih, kar pomeni, da so izbruhnili v zadnjih 10.000 letih. Po drugi strani izračuni kažejo, da bo na Japonskem vsakih 38 let resen vulkanski izbruh. V naslednjih letih bo izbruhnil tudi Fudži, ki je kakih 100 kilometrov oddaljen od Tokia. Potrebna bo hitra evakuacija, mesto pa bo povsem prekrito s pepelom.