Ni si izmislil,po dveh operacijah na odprtem srcu so mi poznana takšna doživljanja,drsenje po mavričnem tunelu proti nekakšni posebni svetlobi,razgovor med zdravniki dobesedno ponovil,ko sem dregnil zdravnika ,ki je stal poleg mene ob mojem ležečem telesu je roka šla skozenj niso slišali tudi mojega kričanja,da pridem nazaj ,samo injekcijo mi naj že dajo Imam 5+2 baypas od 2006in2013

čist si hud =)

Je možno. Jaz sem tudi videl kanal,vendar ko sem se zbujal.Vendar ne verjamem vposmrtno življenje ker sem ateist.

Sergi, ŠE ne? Kaj se bi pa moralo zgoditi, da bi verjel?! Moj sin se je prikazoval svoji sestrični, potem ko je umrl. Boš sedaj lažje verjel? Lahko verjameš, Duša ostane in je tam, kjer še ima "delo", če Telo umre "prehitro". Dve sodbi sta, prva tako ko Telo umre, druga bo vesoljna sodba, pri prvi si sodimo sami, do vesoljne bomo pa že vse čisti Diamant!

Veliko ljudi ne razume, da je smrt lahko lepa, vendar tragična za ljudi, kateri živijo ob tebi in so pravi prijatelji. Po hudi nesreči sem po mesecu in pol prišel iz kome v normalno življenje, katero se je spremenilo v obujanje spominov. Vse kar so opisali komentatorji drži in res je, da orala lahko zmaga. Volja do življenja je vir energije. Ko sem že skoraj popolnoma ozdravel me je pa spravil v komo pijani voznik in samo zaslugi varnemu vozilu in svoji prisebnosti reševanja sem še danes živ in hvala vsem kateri so mi dajali vzpodbudo. Zahvalimo se dnevom, ko vidimo sonce in dihamo svež zrak.

Oče je pri operaciji imel zastoj srca, so ga kr nekaj časa oživljali, ko sem ga vprašal, če je kaj videl, odgovor: Popolnoma nič.....

Kar se tiče vere in ali človek sploh kaj verjame je to njegova osebna presoja in vsak naj si razlaga kakorkoli o vsem tem po svoje. Lahko vam pa zaupam po osebni izkušnji sem nekaj podobnega doživel tudi jaz, stem da ko sem videl tunel in svetlobo mi je rekel dragi sin moj še veliko časa boš potreboval da boš vse lahko razumel in stem sem resnično spoznal da je res po smrti drugo življenje. Ampak sam sem tudi zelo veren in pobožen zato je vsak zakaj tudi svoj zato, ko se ti konča življenje se pač začne drugo, pa če verjameš ali ne!!!!.lp

Verjamem,doživela ta tunel svetlobe in na koncu ti ne dovoli prestop

Verjamem da obstaja posmrtno zivljenje.telo umre dusa pa ne.

Na današnji dan 13. oktober 2017 je še posebej pomembna ta vsebina,danes se bomo še enkrat prepričali in to za tretje tisočletje, da Bog res deluje in to po ljudeh, za ljudi in tudi samostojno, mi smo pravzaprav samo lupina v kateri prebiva naš Duh, naša Duša, sami zmoremo narediti, da se počutita dobro prej in potem ko razum umre.

Zelo sem radoveden. Močno me zanima kako je biti mrtev. Saj v resnici ne umremo. Materija pač ne more izginiti. LP

Verjamem, da oddidemo, ko je naš čas. Po hudi operaciji sem ležala 3 mesece v komi priklučena na aparate. Odpovedali so mi vsi organi razen srca. po določenem času so zdravniki obupali in prosili svojce naj se pridejo poslovit, kajti naslednje jutro naj bi me odklopili od aparatov. toda zgodil se je čudež. Čez noč se je moje stanje izboljšalo in vse skupaj so preklicali. Da, borila sem se in nisem bila še pripravljena za odhod. V vsem tem času se je marsikaj dogajalo zato lahko rečem , da verjamem v posmrtno življenje. Leto dni po kalvariji živim normalno življenje in vsak dan sem hvaležna za vse kar mi je dano.

Tudi jaz sem šel skozi ta tunel in sem še vedno tu-sigurno je višla sila da te obvaruje-hvala

Tudi mene so ozivljali, pa nisem videla nobenih tunelov, svojcev ali bogov, sploh ničesar. Imela sem le zavedanje nekakšne prijateljske prisotnosti in občutek, da vem vse o vsem. Kemija v nasih telesih nam očitno ustvari tak ali drugačen ugoden občutek ob umiranju, kot nekakšen samoobrambni mehanizem, ki prekrije trpljenje in ugašanje.

Leta 2000 sem imel zastoj srca pri ciklometriji in sicer 82 sek. Nastopila je popolna tema, nato svetloba, ki se je širila in je bila prijetna. Vleče nas proti tej svetlobi. Izoblikuje se tunel po katerem se pomikamo kakor v breztežnem stanju. Na koncu tunela so vrata, ki se odprejo, ko sem bil oddaljen osem metrov. Z dolgimi koraki pride do mene bela postava, ki mi je položila na ramo svojo roko. Videl sem le postavo, brez obraza. Zbudim se in okoli mene so bili kardiolog in dve sestri. Oživljanje je uspelo! Kasneje sem imel še več zastojev srca, brez tega videnja. Sedaj imam srčni vzpodbujevalnik, ki mije v letu 2017 deloval 1 %. Srce je ponovno prevzelo, osnovno nalogo delovanja.

Možgani brez kisika delajo svoje...

Sploh ne morem verjeti kakšne bedarije pišete 😣 Smo samo živa bitja/meso in kri. Lp

Jaz pa malo drugače. Dve leti nazaj sem zdrsnila v gorah pozimi in drsela kakšnih 15 metrov proti prepadu. Vedno hitreje. Kakšne misli te takrat spremljajo. Letela sem molče. In se spomnim tako hitro se mi je odvrtelo življenje in edini dve besedi, ki se ju spomnim sta bili - konec je. Pa ni bilo. Sem z roko udarila v skalo in pristala na ozki polički nad prepadom in se resnično čudila, kako, da sem ostala živa. Roka sicer zlomljena me je rešila zagotove smrti.

Torej je duhovnik, ki je celo svoje življenje posvetil propagandi degenerirane pedofilske ideologije, videl, oziroma slišal 'glas', ki mu je rekel 'Ni še tvoj čas.'? To ni nič drugega, kot psihološka reakcija možganov na nesrečo in poškodbe, katere je možakar utrpel. Vse se da razložiti z znanostjo. Ni treba poneumljat ljudi za vaše izrojene načrte. Boga ni, vzemite se v roke in začnite delat nekaj produktivnega za vas in za celotno družbo. Nismo več v srednjem veku...

Raj verjamem kot da bi sla preverjati.😁

Ok... Ko sem prebral komentarje... neki pri vas ateistih ne štima. Telo je hin, ni znakov življenja... a vi tu filozofirate, da zaradi pomanjkanja kisika v možganih... če je bil človek klinično mrtev... dobi privide... vsak ima svoje prepričanje! Če je vaše, da nič ni, je naše, da se tam šele ornk začne... Sicer pa, vsi bomo prišli do konca... tudi vi, tudi mi. Lp

Tunel, svetloba na koncu tunela, glasovi....spomini na rojstvo.